Smo odrasli?
To še seveda ne pomeni, da je tak otrok tudi sicer ali pa večino preostalega časa nesrečen. Saj imamo vsi trenutke ali pa dneve oziroma lokacije, kjer se počutimo slabo ali pa dobro. Kot otrok pa običajno gremo tja, kamor nas vodijo starši, to pa ni vedno tja, kamor bi nam kot otroku ustrezalo.[/quote]
Znebi se fiksacije na besedo trgovina, pa si v še kakšni drugi situaciji predstavljaj otroka brez volje, energije, zanosa, iskric v očeh, itd. Meni je groza gledati otroke na igrišču, ki se nočejo igrati, ker se bojijo, da se bodo umazali, pa bo “mamica huda”… Pri nas pa velja, da se po oblačilih dan pozna. 🙂
Oh, lepo te prosim… Če bo otrok podlegel drogam pa res ni odvisno od tega “kakšno marmelado je jedel”. Drogam podležejo otroci iz takšnih in drugačnih družin, razlika je samo v tem, da bo tisti iz bogatejše mogoče dlje časa saugal pauder, oni drugi pa se bo spravil naravnost nad svoje žile.[/quote]
Na podlagi mojih opažanj bi ljudi, ki “podležejo drogam”, lahko razdelila na dve skupini – tisti, ki imajo potrebo po tem, da njihova (psihična) bolečina otopi, zelo pogosto pristanejo na heroinu, tisti, ki imajo potrebo po “filanju praznine”, pa izberejo kokain, speed, MDMA (ecstasy) ipd.
Kruh, voda in marmelada tu nimajo kakšne relevantne veze, pač pa prisotnost in odsotnost ljubezni, podpore, zaupanja in spoštovanje otroka kot individuuma.[/quote]
Zdaj si pa predstavljaj otroka, ki ga starši vzgajajo s trdo roko in ne znajo uveljaviti svoje avtoritete drugače kot zgolj s tem, da ga nenehno opozarjajo na svojo fizično premoč. To je isto kot če bi mene, povprečno visoko in težko žensko, mož ustrahoval. Jaz se z njim ne morem fizično obračunavati. Jebemti, on ima mišice, jaz pa samo joške. Ne vem, če ne bi tudi jaz posegla po kakšni drogi… Potem je pa kriva marmelada. Japajade!
Mislim, da pri MOJEMU otroku ne gre za iskanje pozornosti, vsaj v večini primerov, to s trmo, ampak je to za njega način, da izrazi, da si nekaj res močno želi oz. neželi. Pač takrat se z vso vnemo vrže po tleh, če je potrebno, je pri tem glasen, celo zacepeta (oz. sedaj ne več velikokrat, je pa imel obdobje, ko je bilo tega več, sedaj pa se umirja).
Včeraj je bil ravno en takšen primer, ko ni bil uslišan, gledal je namreč risanko, se ob tem res zabaval, smejal, bil razposajen. In jaz mu risanko ugasnem, seveda prej povem, da je sedaj dosti risank, da gremo počasi spat, on pravi, da še ni dosti risank, jaz pravim da je dosti risank, risanko ugasnem, on pa se v tistem vrže po tleh.
Velikokrat ob tovrstnih priložnostih, ali pa tudi če samo prepoznam, da bi se znal vrečt po tleh, se sklonim k njemu, mu povem, da sedaj pa je čas za nekaj drugega, da vem, da si želi risanko, napr., ampak da je čas za nekaj drugega, in ko on ponavlja napr. risanko, risanko, jaz ponavljam, da vem, da si jo želi, ampak da sedaj gremo pa tam in tam, bomo delali to in to, da je čas za to in to. Se mi zdi, da ga nekako pomirjam, ker ga hkrati poslušam, mu povem, da ga razumem, in hkrati mu ne dovolim oz. ne popuščam.
Ali je to pravilen način, NAJBOLJ pravilen način, ne vem. Mislim, da tako grozno slab ni. Si bo pa vsak našel nekaj njemu najbolj ustreznega, njemu in upam da tudi otroku.
Oprosti, GF, ampak nisem trdila oz. govorila, da se z nežnostjo ne “razvaja” otroka, ali lepimi besedami. AMPAK, s poveličevanjem pa res ne delaš nič dobrega otroku. Oz. temu odraslemu, ki je sicer sedaj še otrok, čez leta pa ne bo več. Ni oblika ljubezni pretirana hvala, in ja, temu otroku čez čas zrastejo krila oz. postane nadut. In ne samo to, LAHKO postane tudi tako aroganten, da si misli, da lahko počne vse (tudi v odnosu do drugih), pa mu nihče “nič” ne more.
Da bi kakšna lepa beseda, objem, poljub…naredila več, kot pa ignoriranje, je verjetno škoda, da razlagam. :))[/quote]
A veš kolk ponosa mora moški pri tem požret? Mu ga lahko nič več ne ostane. :))
To še seveda ne pomeni, da je tak otrok tudi sicer ali pa večino preostalega časa nesrečen. Saj imamo vsi trenutke ali pa dneve oziroma lokacije, kjer se počutimo slabo ali pa dobro. Kot otrok pa običajno gremo tja, kamor nas vodijo starši, to pa ni vedno tja, kamor bi nam kot otroku ustrezalo.[/quote]
Znebi se fiksacije na besedo trgovina, pa si v še kakšni drugi situaciji predstavljaj otroka brez volje, energije, zanosa, iskric v očeh, itd. Meni je groza gledati otroke na igrišču, ki se nočejo igrati, ker se bojijo, da se bodo umazali, pa bo “mamica huda”… Pri nas pa velja, da se po oblačilih dan pozna. :)[/quote]
S tem se pa že strinjam. Sem se znebil te fiksacije, takoj, ko si se je ti. :))
Jaz mislim, da so to trenutki, ko ima otrok občutek, da ga starš vseeno ne razume, kljub temu, da ga posluša, ker če bi res vedel in razumel, kaj si želi, potem bi mu ustregel. Mislim, da otroci tako razmišljajo. Mislim pa, da mimo tega kot starš itak ne moremo it, če želimo uveljavit neka pravila, red.
Ma-ja, sok že malo smrdi po razvajanju a ne? In ja, pozabila sem, da jim je treba ugoditi samo v “osnovnih” potrebah. No, kakorkoli, ni bil keč v soku, keč je bil v tem, da deklica sploh ni bila prepričana, ali se sme sama odločiti v tako nepomembni stvari, kot je npr. ta, kaj bo pila. Je pa zanimivo, da ima tudi njena mamica velike težave v komunikaciji s svojim partnerjem (dekličinim očetom); ob eni priliki mu ni upala reči, da ji je v avtu vroče… kar bi nekako po tvoje lahko sklepali, da je oče … tako zelo pameten?[/quote]To so pa res eni čudaki…… 😀
Jaz mislim, da bi moralo pristojno ministrstvo ustanoviti posebno agencijo, ki bi na podlagi izpolnjevanja predpisanih zahtev podeljevala koncesije za starševstvo. Eden od pogojev bi vsekakor moral biti tudi uspešno opravljen izpit s katerim bi bodoči starši vsaj v odgovorih na bistvena vprašanja in dileme (kot je recimo to ali naj žejen otrok pije sok ali vodo) dokazali svojo usposobljenost.
Starši otroke več vozijo po shopping centrih kot da bi jih peljali recimo na igrišče, kjer bi prišla njihova sreča do izraza.[/quote]
Pride do situacij, ko otroka iz vrtca ne moreš najprej odpeljati domov, ga tam pustiti samega (ker očeta še ni), potem pa oditi v trgovino.
Se pa strinjam, da se preveč družin raje odpravi v nakupovalni center namesto na igrišče, sprehod, izlet…
Jaz sem 3-letnico že odpeljala iz trgovine, in si vzela čas za to, da sem jo pomirila in ji razložila, da čokolade ne bo dobila, ker bodo za kosilo že palačinke z nutelo. Je trajalo nekaj časa, ampak je bilo vredno – voziček me je počakal tam, kjer sem ga pustila, s tamalo sva se pa brez problema sprehodili med stalažami in “uganjevali” barve…[/quote]
Vidiš kako nepripravljeno si jo peljala v trgovino in šele, ko ti je tam naredila sceno si si vzela čas, da si se pogovorila z njo. Če bi se že prej pogovorila z njo o palačinkah in nuteli in kaj vse bosta kupili v trgovini, tega vsega ne bi bilo. Tvoje nespoštovanje nje kot osebe je “nagradila” z revoltom.
Nikoli, ampak res nikoli se mi ni nobeden od otrok metal po tleh, ne doma in ne v trgovini in ne hodijo z mano kot mesečarji, odsotni.
:D 😀 Ne, ne… pri tvojemu pa ne…. :))))
Kaj pa si drugega kot želi pozornosti in to zaradi neke lastne želje, da mu jo ti uresničiš in takrat glumi nezadovoljneža, da bi ti uvidela, da je on upravičen do tega? Prelaga svoje občutke na tvoja ramena in se ti ukvarjaš z njimi in iščeš rešitve, opravičila za njegovo neprimerno vedenje.
Ko bo nekoč odrasel trmaril, misliš da bodo tudi drugi tako razumevajoči z njim?
Ga na to pripravljaš s tem ko mu nežno prigovarjaš, ko se on neprimerno obnaša?
Take stvari se začnejo z prvo žlico hrane, ki jo vrže po tleh in če starša postavita mejo, da se to ne dela je prav, da to mejo dosledno branita, ne pa da iščeta izgovora zanj. Kasneje se vrže po tleh ker ne dobi lizike v trgovini, pa udari mamo, ker se ne želi obleč, pa noče spat ob uri, pa noče vstat, ko je treba v šolo, pa noče to pa noče ono in za vse najde xy izgovore in bog ne daj, da bi ga kdo grobo zavrnil, da bi mali spoznal, da obstajajo še drugi ljudje s svojimi potrebami in jih MORA spoštovat!
Naj sam opravi z lastnimi frustracijami, naj razmišlja o tem, da NI normalno, da izraža svoje zahteve na tak način.
Tu ne gre za kazanje fizične premoči, gre za to da otrok dojame, da ne more bit vedno po njegovo, ker preprosto ne more bit in da ni vedno upravičen do pregovarjanja, ker potem tak otrok pride v šolo in pregovarja z učiteljem, ker je njemu odmor prekratek in on ne bi še imel pouka ampak bi norel po razredu s sošolci. Ni navajen dosledno spoštovat reda (ker ga ni bilo treba doma), ki tam vlada zato, da se zaščiti druge.
Ali pa pride na forum in v svoji zafrustriranosti, ker se ne ne strinja z napisanim, avtorico ozmerja z dr.oljo, ker mu se ne ugodi pri njegovem pregovarjanju…
Ampak tu pa niste bile več tako razumevajoče in “otroka” vzele v naročje, mu lepo prigovarjale in bile razumevajoče, nobena od vas, ki segaj zagovarjate neeeeeskončno razumevanje do neprimernega obnašanja vaših otrok! 😉 O_o
Razen, če po vašem neprimerno obnašanje sploh ne obstaja in je potrebno le razumevanje?
Samo Primož je spisal neka pravila za ta forum, ki se jih nekateri niso želeli držat, ker so bili mnenja, da imajo pravico ugovarjat, izsilit svoje z neprimernim(?) obnašanjem… in je potem brutalno nasilno obračunal z njimi….in sedaj se bo revček zafiksal….
Ve pa vse imate joške in bi ga lahko potolažile 😀
Kakšna krivica!!….ccccccc
Nekaj ne štima s tem vašim večnim razumevanjem.
Saj ne rečem, da se otroku lepo pove in razloži, da mora nap ob 20:00 spat, da se pa to mora počet vsak dan, da se o tem vedno znova razpravlja….adijo pamet.
Ali pa da se mu razlaga, da se na forumu primerno obnaša… do kdaj?
Dragi On_, jaz ves čas govorim kako menim da je treba ukrepati pri majhnih otrocih. Ti pa iz svojih neizčrpnih zalog vlečeš primerke tudi po večkrat polnoletnih bab, ki se niso pravočasno poučile o cestno-prometnih predpisih, zaradi česar se zaletavajo v križiščih in pa dokaj stare junce, pri katerih je v vzgoji več kot očitno nekaj narobe šlo, če sedaj niso sposobni komunikacije, ki se jo od posameznika pričakuje….
Del krivde seveda prevzemam nase, kajti resnici na ljubo nisem utegnila poslušati prispevka, ki te je navdušil in obljubim, da bom to storila takoj, ko bo to mogoče. So bili slučajno napotki kako ukrepati v primeru nevzgojenega odraslega? Mogoče kaj na temo nespoštovanja in neprimernega obnašanja do partnerja? Nerazumevanje v odnosu?
Kajti v tem primeru bi bil moj odgovor seveda popolnoma drugačen in to je zelo jasen NE!
Mislim, da tu ni več moč ničesar storiti in je edini ukrep takojšnja odtegnitev joške, brutalna postavitev na hladno, za nedoločen čas ali pa vsaj za čas do popolne streznitve.
Ker si izkušen voznik sem prepričana, da veš kako to gre…
S spoštovanjem,
Margot-
No ja, ravno danes sem nekoga napičil od zadaj, ker sem precenil lastne izkušnje v prometu in me je presenetil….
Drugače pa ja, začetni članek govori o tem kako je potrebno spoštovanje in razumevanje občutkov partnerja za to, da se lahko uskladita kako bosta krmarila svoj čolniček.
Osnove za tak način razmišljanja pa dobimo že v otroštvu.
Tu sedaj razpravljamo o tem kako se oblikuje otrokovo razmišljanje ob tem, ko mu nekdo konstantno popušča (kao ga razume) in kako otrok ob taki popustljivi vzgoji, oblikuje lastne misli in, če razliko ko mu nekdo postavi jasne meje kaj je dopustno in kaj ni.
V prispevku terapevt navede primer zamujanja, ko njemu ni bilo mar, če pride domov z zamudo, ker je bil zadržan zato ker je, po njegovo, delal za dobro družine, kar na drugi strani ni bilo sprejeto z odobravanjem in kako sta zadevo rešila. Sam mislim, da če (oba) ne bi imela osnovnega razmišljanja usklajenega do te mere, da se spodobi bit točen oz o zamudi obvestit tiste, ki te čakajo, bi se težko karkoli dogovorila. Osnova za tako razmišljanje pa je bila postavljena v otroštvu nap. s tem, da se je otrok zavedal, da mora spoštovat meje, ki so postavljene (da gre spat ob dogovorjeni uri nap.)
On_ te spoštuje 🙂
Res. Je pa stvar v tem, da vsak najde za svoje načine tudi dobre in opravičljive razloge za način vzgoje, ki ga prakticira.
Če kdo po našem mnenju razvaja otroka, ga po svojem mnenju ne razvaja in v tem ne vidi nič slabega, ampak nekaj, kar je za otroka dobro, ker bo zrasel v prepričanju, da je življenje polno ugodja. Podobno velja za tiste, ki vzgajajo “s trdo roko”. Imajo prav tako dobre razloge. Zdaj, kateri otrok bo zaradi svoje vzgoje bolj srečen in kateri ne, je težko vedeti.
Vedno delujemo iz sebe. Pa naj bo to pri vzgoji ali na splošno v samem življenju. Poustvarjamo in v svoje okolje projiciramo svoj notranji svet.
In zato bo bolj srečen tisti, ki v svojem srcu nosi zdrave temelje in občutek pripadnosti ter ljubezni.
Res. Je pa stvar v tem, da vsak najde za svoje načine tudi dobre in opravičljive razloge za način vzgoje, ki ga prakticira.
Če kdo po našem mnenju razvaja otroka, ga po svojem mnenju ne razvaja in v tem ne vidi nič slabega, ampak nekaj, kar je za otroka dobro, ker bo zrasel v prepričanju, da je življenje polno ugodja. Podobno velja za tiste, ki vzgajajo “s trdo roko”. Imajo prav tako dobre razloge. Zdaj, kateri otrok bo zaradi svoje vzgoje bolj srečen in kateri ne, je težko vedeti.
Vedno delujemo iz sebe. Pa naj bo to pri vzgoji ali na splošno v samem življenju. Poustvarjamo in v svoje okolje projiciramo svoj notranji svet.
In zato bo bolj srečen tisti, ki v svojem srcu nosi zdrave temelje in občutek pripadnosti ter ljubezni.[/quote]
Torej smo se zmenili, da se nismo nič zmenili…. 🙂
In zato bo bolj srečen tisti, ki v svojem srcu nosi zdrave temelje in občutek pripadnosti ter ljubezni
Saj se nam veno zalomi že pri tem kaj so zdravi temelji in kaj je to ljubezen.… :/
Otrok ne vzgajamo zato, da bi bili “srečni”, ampak da lahko funkcionirajo v družbi brez nas kot
odrasli posamezniki.
In to je glavno vodilo pri vzgoji. Da privzgojiš sprejemanje omejitev in uspešno delovanje znotraj teh,
da naučiš pravil komunikacije, da pojasniš vse o reševanju problemov, postavljanju zase, delovanju v
skupini, odgovornosti za svoja dejanja, sprejemanju zmag in porazov….
Jaz menim, da vzgoja poteka samo prvih nekaj let življenja, ostalo se preimenuje v “učenje”…tam nekje
pri petih, šestih letih…
Dragi On_, jaz ves čas govorim kako menim da je treba ukrepati pri majhnih otrocih. Ti pa iz svojih neizčrpnih zalog vlečeš primerke tudi po večkrat polnoletnih bab, ki se niso pravočasno poučile o cestno-prometnih predpisih, zaradi česar se zaletavajo v križiščih in pa dokaj stare junce, pri katerih je v vzgoji več kot očitno nekaj narobe šlo, če sedaj niso sposobni komunikacije, ki se jo od posameznika pričakuje….
Del krivde seveda prevzemam nase, kajti resnici na ljubo nisem utegnila poslušati prispevka, ki te je navdušil in obljubim, da bom to storila takoj, ko bo to mogoče. So bili slučajno napotki kako ukrepati v primeru nevzgojenega odraslega? Mogoče kaj na temo nespoštovanja in neprimernega obnašanja do partnerja? Nerazumevanje v odnosu?
Kajti v tem primeru bi bil moj odgovor seveda popolnoma drugačen in to je zelo jasen NE!
Mislim, da tu ni več moč ničesar storiti in je edini ukrep takojšnja odtegnitev joške, brutalna postavitev na hladno, za nedoločen čas ali pa vsaj za čas do popolne streznitve.
Ker si izkušen voznik sem prepričana, da veš kako to gre…
S spoštovanjem,
Margot-[/quote]
Če se ne strinjaš z On-egom, se ne strinjaš z Vesno Godino. Pred njo je bil pri vzgoji menda čisto izgubljen, preden se ni pojavila Ona, ikona, referenca, ki jo bo vedno nosil v srcu, saj od te točke naprej zna vzgajati: :))
[img]http://www.tednik.si/modules/aktualno/uploads/vi-vesna-godina2.jpg[/img]
Pozdravljen On_,že nekaj časa berem tvoje teme in debate o partnerstvu in odnosih.Zanimivo pa mi je ,ko zelo malo pišeš o sebi,samo splošne stvari.Bi pa bilo dobro slišat mnenje tudi tvoje partnerke kako se strinja s tvojimi ugotovitvami.Mislim,da bi bil tvoj ego prizadet,če bi slišali mnenje tudi tvoje drage.Drugače pa ja ,se strinjam z veliko tvojega napisanega.Res pa je ,da me zanima ,če si tako dosleden in popolen tudi doma.
Lepo te pozdravljam in ti želim veliko lepega
Sočustvujem s tabo, dragi On_, vendar ne morem, da ne bi pripomnila, da gre za neke vrste Božji prst.
Namreč, pri nas doma je tako, da vsakokrat, ko dobim lekcijo iz pravilnega parkiranja, se mojemu zlatemu možu naslednji dan pripeti, da nasloni svojega konjička na kakšen miniaturni stebriček, za katerega na žive in mrtve prisega, da ga tam vse dotlej še ni bilo … Naj uganem. Ti je policaj napisal nesramno veliko kazen? Kakšna smola, res! Bi bilo najbrž bolje, če bi sedel k tebi (po turško) in se pogovoril, da nikoli ne smeš precenjevati svoje izkušnje …:D
Hvala za kratko obnovo.
Mislim, da imaš glede nečesa vendarle zmotno mišljenje. Če si bil kot otrok deležen spoštovanja in so te bili starši ter okolica pripravljeni poslušati, se mi zdi velika verjetnost, da boš tudi sam zrasel v osebo, ki bo znala prisluhniti.
Iz mojih opažanj pa je ravno to izvirni greh v odnosih in ne to, da se partnerja ne bi znala dogovoriti glede osnovnih zadev. Saj nam je vsem jasno, kaj je v eni zvezi dopustno in kaj ni. Saj smo (koliko-toliko) vzgojeni….
Dragi On_, jaz ves čas govorim kako menim da je treba ukrepati pri majhnih otrocih. Ti pa iz svojih neizčrpnih zalog vlečeš primerke tudi po večkrat polnoletnih bab, ki se niso pravočasno poučile o cestno-prometnih predpisih, zaradi česar se zaletavajo v križiščih in pa dokaj stare junce, pri katerih je v vzgoji več kot očitno nekaj narobe šlo, če sedaj niso sposobni komunikacije, ki se jo od posameznika pričakuje….
Del krivde seveda prevzemam nase, kajti resnici na ljubo nisem utegnila poslušati prispevka, ki te je navdušil in obljubim, da bom to storila takoj, ko bo to mogoče. So bili slučajno napotki kako ukrepati v primeru nevzgojenega odraslega? Mogoče kaj na temo nespoštovanja in neprimernega obnašanja do partnerja? Nerazumevanje v odnosu?
Kajti v tem primeru bi bil moj odgovor seveda popolnoma drugačen in to je zelo jasen NE!
Mislim, da tu ni več moč ničesar storiti in je edini ukrep takojšnja odtegnitev joške, brutalna postavitev na hladno, za nedoločen čas ali pa vsaj za čas do popolne streznitve.
Ker si izkušen voznik sem prepričana, da veš kako to gre…
S spoštovanjem,
Margot-[/quote]
Če se ne strinjaš z On-egom, se ne strinjaš z Vesno Godino. Pred njo je bil pri vzgoji menda čisto izgubljen, preden se ni pojavila Ona, ikona, referenca, ki jo bo vedno nosil v srcu, saj od te točke naprej zna vzgajati: :))
[img]http://www.tednik.si/modules/aktualno/uploads/vi-vesna-godina2.jpg[/img][/quote]
Joj Matjažko ja od kje si pa to feministčno mrho privlekel haha 😀
Sočustvujem s tabo, dragi On_, vendar ne morem, da ne bi pripomnila, da gre za neke vrste Božji prst.
Namreč, pri nas doma je tako, da vsakokrat, ko dobim lekcijo iz pravilnega parkiranja, se mojemu zlatemu možu naslednji dan pripeti, da nasloni svojega konjička na kakšen miniaturni stebriček, za katerega na žive in mrtve prisega, da ga tam vse dotlej še ni bilo … Naj uganem. Ti je policaj napisal nesramno veliko kazen? Kakšna smola, res! Bi bilo najbrž bolje, če bi sedel k tebi (po turško) in se pogovoril, da nikoli ne smeš precenjevati svoje izkušnje …:D
Hvala za kratko obnovo.
Mislim, da imaš glede nečesa vendarle zmotno mišljenje. Če si bil kot otrok deležen spoštovanja in so te bili starši ter okolica pripravljeni poslušati, se mi zdi velika verjetnost, da boš tudi sam zrasel v osebo, ki bo znala prisluhniti.
Iz mojih opažanj pa je ravno to izvirni greh v odnosih in ne to, da se partnerja ne bi znala dogovoriti glede osnovnih zadev. Saj nam je vsem jasno, kaj je v eni zvezi dopustno in kaj ni. Saj smo (koliko-toliko) vzgojeni….[/quote]
In kako potem otroku pokažete spoštovanje? Da se sred trgovine usedeš po turško na tla?
“Ženska Ali Žena.naj se da poučiti tiho in z vso vdanostjo. 12 Ne dovolim pa, da bi ženska Ali žena.poučevala, tudi ne, da bi gospodovala nad moškim. Ali možem.Tiho naj bo. 13 Prvi je bil namreč izoblikovan Adam, potem Eva. 14 In Adam ni bil zapeljan, žena pa se je pregrešila, ker se je dala zapeljati. 15 Rešila pa se bo s tem, da bo rojevala otroke, če bodo vztrajali v veri, ljubezni in svetosti, združeni z razumnostjo.”
:-))))
Otrok ne bi smel bit spoštovan za vsako neumnost (nespoštljivo vedenje), ki jo naredi, ker bo dobil občutek, da lahko počne, karkoli mu pride na misel. Vsak (otrok) si želi biti spoštovan in ljubljen in če je spoštovan tudi, ko dela neumnosti, nima razloga, da jih ne dela. Kot odrasel pa ima veliko težavo pri spoštovanju drugih, saj je bil doma naučen drugače.
Če se otroku pokaže nekaj nespoštljivosti (povzdignjen glas, grd pogled,…) ob tem, ko vrže hrano po tleh, še ne pomeni, da je otrok tudi sicer nespoštovan, ampak mu ravno s tem, ko mu postaviš mejo, pokažeš spoštovanje, saj ga s tem pripraviš na lažje življenje v družbi.
Hvala za lepe želje 🙂
Meni je pa zanimivo koliko ljudi vtika nosove v tuje zakone in čemu ta potreba, ne zmore pa debate na splošni ravni ampak se čutijo prizadete in potem ven privlečejo “argument” kakšen imaš pa ti odnos, ko si tolk pameten….
Podobno kot mi Matjazko ob takih prilikah ne pozabi omenit dr. VG (sedaj mi je začel še slike lepit 😉 in se norčuje iz nje osebno in iz tega ugotavlja, da je njeno znanje ničvredno. To je njegov prispevek h konstruktivni debati……ccccc
A mehanika za vaš avto tudi izbirate po tem kolikokrat se mehaniku pokvari lasten avto? In zobarja sodite po njegovih zobeh, zdravnika po njegovem zdravju, ginekologa po tem kolikokrat je rodil in kakšne bolezni/težave je imel s svojimi ženskimi rodili, čeprav je g. moškega spola?…. O_o
Po čem sodite politike? :/
Če pa res želiš slišat nmenje moje partnerke se pa lahko oglasiš pri nas doma in boš videl(a) koliko prenese moj ego… 😉
Forum je zaprt za komentiranje.