služba in čustva

Lep pozdrav,

sem 4. mesec v novi službi (prejšno sem izgubila) se mi je zgodilo, da me je direktorica opozorila na neko stvar- dokaj strogo- in to se mi zdi ful hudo in mi je šlo kasneje kar na jok, ker se bojim izgubiti službo. Ali sem preobčutljica ali imam razlog za strah. Thanks

Odvisno od tega, kaj je bila ta stvar. Mogoče ima pa ženska samo tak način komuniciranja. Takih je kar nekaj, zato verjetno ni tako črno kot zgleda, verjamem pa, ta ti gre na jok. Poznam ta občutek.

Zacetki so tezki. S casoma bos dobila “debelejso” kozo.
Pa veliko uzitkov in poslovnih uspehov ti zelim.

Jaz sem v sedanji službi 7 let. Imam šefico, ki je vsak dan bolj nemogoča. Kriči name in na sodelavke, da je joj. V teh letih smo si že izoblikovale trdo kožo, ampak ni tedna, ko nas ne bi spravila do solz, al pa do tresenja. To se mi zdi obupno in trpim zaradi tega. Iščem drugo službo, itak.

Ne sekiraj se! Človek z leti dobi debelo kožo. Tud drugi niso brez napak, čeprav nekateri tako mislijo.
Tud jaz sem imela na začetku svoje službe nekaj podobnega, pol pa vidiš da se nekateri samo izživljajo, ker jim to dopušča njihov položaj.

uiz8ol

Niste same. Sama imam slabe izkušnje s svojo šefico, čeprav sem v tej službi že 12 let in se ful trudim. Šefica pa samo išče vsako najmanjšo napakico in me šikanira. Mislim, da je tako alergična name, ker posedujem določena znanja, ki jih ona ne. (sem profesorica, ona pa ravnateljica)
Nekaj primerov:

– v razred včasih vstopi nenapovedano in brez trkanja
– že večkrat je izgubila moje poročilo o opravljenih nadurah, plačuje mi jih po 1000 SIT na uro z večmesečnim zaostankom
– če se pritožim zaradi preobremenjenosti, reče, da naj pogledam njo, ki je vsak dan 12 ur v službi in bom vesela, da službo sploh imam
– vsako leto mi naredi najslabši urnik od vseh profesorjev, kljub temu,. da imam daleč največ ur, jih je zelo neugodno razporedila
– upošteva vsako še tako neumestno pritožbo dijakov
– tega, da imamo tudi učitelji družino (otroke in gospodinjska dela), sploh ne upošteva v nobenem smislu
– za počutje te vpraša na hodniku le vljudnostno in bog ne daj, da bi kaj potožil
– mojega dela ne ceni, opravljenega niti ne pogleda, razen če sliši o njem kako kritično pripombo katerega od kolegov
– nekoč mi je rekla, naj predstavim svoje dodatno delo na konferenci kolegom (ker ji je eden od njih pohvalil moje delo). Na to sem se pripravila, potem pa je na konferenci “pozabila” na to točko.
– in še mnogo podobnih stvari

Ne vem, kako dolgo bom vse to še prenašala. Živci mi počasi, a vztrajno popuščajo…

Fak.
Zamenjaj sluzbo, ce je tako hudo ze 12 let. Postala bos zivcna razvalina.
Pa povej ji ze enkrat svoje. Nauci jo osnovnih manir. Svoje frustracije naj sprosca doma.

moj kolega pravi, da ženske, ki se na tak način izživljajo nad svojimi podrejenenimi, ne dobijo dovolj doma…..česa, si lahko mislite.
In bolj ko gledam take zafrustriranke, ki so ponavadi še šefice….bolj se mi zdi, da ima prav. Vsakič, ko se bo drla nate, pomisli na to,(spet ni dobila)……he

ja, točno tako !