Slušbeno potovanje žene in njenega sodelavca
Kup zakompleksancev in posesivnežev. Kaj mislite, da je partnerka vaša last ali kako?
Pa se sploh zavedate kako je to super, da ti v službi nudijo seminar v tujini? Se vam sploh sanja?
Ali pa ste tako nevoščljivi tistim, ki hodijo službeno na take zadeve, da jih tule blatite?
Jaz bi takoj šla, če bi le imela tako možnost.
Če privzamem, da imaš take misli vsak dan. Zakaj bi pa hodil še s tremi sodelavci na kavo, zdaj si namerno malo zakompliciral.
Tudi pri tebi, ko si bil na potovanju, je bila verjetno še zelo dolga pot, samo ti je nisi videl, ker nisi vedel, kako zelo si želi tega (kar si si ti), tudi tvoja sodelavka. V kolikor ni o tem niti razmišljala, je bila do tja še zelo dolga pot, zelo. Samo tebi se je zdela kratka, ker si čakal “samo” na povabilo. :))
Ker pač ima razmerje s sodelavcem je pač službeno potovanje. Simpl kot hrana za ribice…
Če bi imela razmerje izven službe, bi najbrž našla kaj drugega, vendar težje. :)[/quote]
Saj ni na vsako dejanje varanje. Očitno tale tip ne zaupa svoji ženi, zato ji bo zamoril do konca. Ona bi se rada le usposabljala za potrebe službe:)).[/quote]
Zakaj bi ji pa zaupal, če ima očitno SAMO en namen? :)) Nima razloga. Potem se postavi vprašanje, kak odnos imam sam do nje, če se ji tako mudi k drugemu. :))
Za tole “ženo” je sedaj vseeno al gre na ta seminar al pa ne gre, itak ji bo to reč, da je sploh pomislila, da bi šla še x vrgel na krožnik, ker ji tip očitno ne zaupa in da jo drži v vezi samo strah je nevredno veze… :/
ma dejte no, če bi ga imela namen srat s sodelavcem, bi komot tipu doma naložila, da gredo tri sodelavke na to izobraževanje, ne pa da gre povedat po resnici in si naredi dramo doma.[/quote]
ja to bo… in potem ta naivni tip, slučajno izve da niso šle sodelavke ampak sodelavec…. in kako bi razložila takšno laž?
takole je bolj varno… in “pošteno”
ma dejte no, če bi ga imela namen srat s sodelavcem, bi komot tipu doma naložila, da gredo tri sodelavke na to izobraževanje, ne pa da gre povedat po resnici in si naredi dramo doma.[/quote]
Saj včasih si je ne rabiš naredit, ti jo naredijo drugi. :))
ma dejte no, če bi ga imela namen srat s sodelavcem, bi komot tipu doma naložila, da gredo tri sodelavke na to izobraževanje, ne pa da gre povedat po resnici in si naredi dramo doma.[/quote]
ja to bo… in potem ta naivni tip, slučajno izve da niso šle sodelavke ampak sodelavec…. in kako bi razložila takšno laž?
takole je bolj varno… in “pošteno”[/quote]
a dej no, kaj bi šel preverjat v službo al kar direkt v pariz v hotel al sta bili dve sobi al samo ena? Ta prava varalica ima en kup izgovorov, pa tud za alibi poskrbi.
Če v vezi špila, je zaupanje v partnerja, te sploh nima kaj skrbet, če pa škripa, pa nimaš garanacije, da ni skočila čez že včeraj.
ma dejte no, če bi ga imela namen srat s sodelavcem, bi komot tipu doma naložila, da gredo tri sodelavke na to izobraževanje, ne pa da gre povedat po resnici in si naredi dramo doma.[/quote]
ja to bo… in potem ta naivni tip, slučajno izve da niso šle sodelavke ampak sodelavec…. in kako bi razložila takšno laž?
takole je bolj varno… in “pošteno”[/quote]
Če je tako naiven, pa mu res ne bo težko povedat, da se je sodelavec priključil v zadnjem momentu ali pa da je prišel zadaj. Ccc… nobene domišljije. 🙂
Glej, človeku, ki ne zaupa, ga nobena resnica ne osvobodi, niti ga ne zanima, ker je že prepričan. Prav tako pa na drugi strani lažnivca težko prepričaš, da ti pove po resnici, v kolikor ti ima namen karkoli prikriti.
Oboje vodi v nefunkcionalen odnos in mi lahko veliko o sebi, v kolikor se najdem v kateri od teh zgodb. Iz mojega vidika je možno ali eno ali pa drugo. Ne vem, pa če je smiselno delati neke sodbe, če ju sploh ne poznamo, zato sodbe prepuščam prepričanim. Jasnovidcem. :))
ja to bo… in potem ta naivni tip, slučajno izve da niso šle sodelavke ampak sodelavec…. in kako bi razložila takšno laž?
takole je bolj varno… in “pošteno”[/quote]
Če je tako naiven, pa mu res ne bo težko povedat, da se je sodelavec priključil v zadnjem momentu ali pa da je prišel zadaj. Ccc… nobene domišljije. 🙂
Glej, človeku, ki ne zaupa, ga nobena resnica ne osvobodi, niti ga ne zanima, ker je že prepričan. Prav tako pa na drugi strani lažnivca težko prepričaš, da ti pove po resnici, v kolikor ti ima namen karkoli prikriti.
Oboje vodi v nefunkcionalen odnos in mi lahko veliko o sebi, v kolikor se najdem v kateri od teh zgodb. Iz mojega vidika je možno ali eno ali pa drugo. Ne vem, pa če je smiselno delati neke sodbe, če ju sploh ne poznamo, zato sodbe prepuščam prepričanim. Jasnovidcem. :))[/quote]Itak na koncu potem že vsi “vedo”, da sta se dala dol…… in potem se morata res pomečkat, da upravičita govorice… 😉
Obsojena sta itak že tako ali tako….
Priložnosti nikoli ne zmanjka, torej tvoja trditev ne drži, mi je prav žal[/quote]
priložnosti res nikoli ne zmanjka… ampak to samo če imaš 0 kriterijev in omejitev…
kar pa jih le redkokdo ima…
ena sama foušija, zatehgnjenost, nevedenje, … in najhuje!! nesamostojnost (razen 1raglja in en tip) veje iz komentarjev
drkajte vi na svoje fobije … ljudem pa pustite dihati brez natepavanja izmišljotin ☺
ups .. pa vsi bi radi partneje/ke kao razgledane, šolane, …. pa nedolžne ☺
lažje ga je srati za vogalom službe kot na seminarjih ☺
Pri moji prejšnji službi sem imela večkrat kak celodneven teren, ko je vedno hotel it šef z mano. Pa ni bolj zoprne zadeve. Res. Stalno ena namigovanja, spraševanja o partnerju… K sreči je odnehal, ker na koncu niti prijaznih odgovorov nisem več zmogla, tako mi je šel na živce.
No potem pa je kot strela iz jasnega prišlo, da me je taisti šef prijavil na delovno mesto 1000 km proč za pol leta. Kao obvezno. Sploh nisem vedela kako naj možu povem. No k sreči sem prej našla drugo službo in se s tem rešila tega problema.
Na teren sem lahko šla s sodelavci pa je bilo čist fino – ker ni noben na nič namigoval.. Tudi moža ni nikoli skrbelo, niti mi ni kakorkoli oporekal. Ko pa je šlo za šefa sem pa še sama imela zelo nelagoden občutek, zato bi čisto razumela moža, če bi delal paniko.
Kaj te pravzaprav muči? Bi rad vedel, če se bo s sodelavcem dol dala? Ja, itak, da se bo! In kaj zdaj? Kaj boš ti zdaj? Vseeno boš moral zavese oprat, posesat preproge, prah obrisat, vse zlikat in večerjo ji skuhat, ko domov pride. Pa glej, da je ne boš preveč o službi, potovanju in podobnih stvareh spraševal, da te utrujena in nejevoljna še kam ne pošlje. Raje nas vprašaj. Bo bolj varno. Ne igraj se s srečnim zakonom!
Ja itak 🙂 Bolj antipatičnega človeka še nisem srečala. :)[/quote]Zakaj pa potem strah pred partnerjem (njemu povedat/dopovedat vse to)? :/[/quote]
Partner je vedel že prej za dogajanja in mu je šel moj šef obupno na živce. Če bi mu mirno povedala da mi je šefe “uredil” še drugo delovno mesto 1000 km proč – s tem da bi se ful videvala z šefom, pa bi kratko malo znorel. 🙂 No saj sem mu vseeno povedala, le malo kasneje 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.