Slow Motion
@japkica in @flashgordon – zmenita se, prosim, med seboj, kdo od vaju ima več zlata ali dobrote. Meni se dozdeva, da premoreta še največ – srca. Hvala obema, da sem najbogatešji človek v mestu (o svetu sploh nima smisla izgubljati besed).
[hr]
Tom Waits: <b>[b]Coney Island Baby[/b]</b> • (Blood Money • 2002)
[list][list][list][list][list][list]
Every night she comes
To take me out to dreamland
When I’m with her, I’m the richest
Man in the town
She’s a rose, she’s a pearl
She’s the spin on my world
All the stars make their wishes on her eyes
She’s my Coney Island Baby
She’s my Coney Island Girl
She’s a princess in a red dress
She’s the moon in the mist to me
She’s my Coney Island Baby
She’s my Coney Island Girl
Every night she comes
To take me out to dreamland
When I’m with her, I’m the richest
Man in the town
She’s a rose, she’s a pearl
She’s the spin on my world
All the stars make their wishes on her eyes
She’s my Coney Island Baby
She’s my Coney Island Girl
She’s a princess in a red dress
She’s the moon in the mist to me
She’s my Coney Island Baby
She’s my Coney Island Girl
She’s my Coney Island Baby
She’s my Coney Island Girl
MyD… se nimava kaj zmenit, vsak nosi v sebi karkoli že nosi. tu, debata odpade. 🙂
srce je na mestu, zlato s časom izgubi sijaj in posledično svojo vrednost, v mojih očeh… dobrota pa je žal tako nevidna in skrita očem. se je bojimo?
ps, Ne trudi se izvedeti, komu si številka! Raje se pozanimaj, komu si človek!
Sem brez besed, le počasi poslušajte …
[hr]
Film: Pollock • 2000 (režija in glavna vloga: Ed Harris)
Tom Waits: <b>[b]The World Keeps Turning[/b]</b> – Orphans: Brawlers, Bawlers and Bastards (2006)
– Disc 2: Bawlers
[list][list][list][list][list][list]
On our anniversary
There’ll be someone else where you used to be
The world don’t care and yet it clings to me
And the moon is gold and silvery
Who knows where the sidewalk ends
Well, the road will turn and the road will bend
They always say: he marks the sparrow’s fall
How can anyone believe it all?
Well, the band has stopped playing but we keep dancing
The world keeps turning, the world keeps turning
On his hand he wore the ring of another
The world keeps turning, the world keeps turning
We broke the bank and we tore up the place
And we disappeared, oh without a trace
Now the sun it falls into the sea
I know I’m the only one for me
I was so green and the dress you wore was yellow
The world keeps turning, the world keeps turning
The sun is down and the moon is in the meadow
The world keeps turning, the world keeps turning
Put a hat on your head
Will you paint the whole damn town red with me?
Well, the band has stopped playing but we keep dancing
The world keeps turning, the world keeps turning
On his hand he wore the ring of another
The world keeps turning, the world keeps turning
The world keeps turning, the world keeps turning
The world keeps turning, the world keeps turning
hvala MyD, za Waitsa, jaz pač nisem tako vešča tele malenkosti kot je Slow Motion in
youtuba. Sem še mlada pa se še učim 🙂
mogoče bo tole koga zanimalo:
http://sl.wikisource.org
http://www.youtube.com/watch?v=aaTAz7Y3NNA&feature=related
@MyD, veliko se nam dogaja… počasi 🙂
@ena normalna
Hvala za Wikivir – teh hitrih (havajska beseda wiki = quick) virov nisem poznal. Vsekakor se bom v bodoče ustavljal tudi na teh straneh.
Enciklopedije in leksikoni so izhodišča za osnovno informacijo. Temu, ponavadi, sledi nadaljnje poizvedovanje, iskanje virov, specializiranih strani, različnih pogledov … Prav pot do novih (spo)znanj je, vsaj zame, »užitkarska« (ali to ima kaj zveze še s kakšnim hedonizmom?). Odpreš ena vrata, se sprašuješ kaj bo za naslednjimi in ugotoviš, da je še več vrat …
Učim se že celo življenje in kaj ugotovim: da še marsičesa ne vem, da za marsikaj še nisem niti slišal … Včasih me kakšna zadeva zamika in niti sam ne vem zakaj? Pač odziv na nek (zunanji) dražljaj. Vedoželjnost kombiniram s pustolovščinami v iskanju odgovorov in razlag.
Zgodba o Tomu Waitsu ima precej dolgo brado. Nekoč sem dobil neko kaseto z irskimi pesmimi. Kar zadeva irske pesmi sem vedel le za Dublinerse in nič več, raje manj. Naj nadaljujem, na kaseti ni bilo napisano ne za katere pesmi gre, ne kdo jih izvaja – čeprav sem jih z užitkom poslušal. In sčasoma (čez leta 🙂 sem zvedel, da gre za album Irish Heartbeat (1988 – studio album: Van Morrison & The Chieftains). Vmes sem seveda tipal tudi v smeri The Dubliners. Prek njih sem prišel v stik s The Pogues. No, pri raziskovanju pesmi And the Band Played Waltzing Matild sem se še ukvarjal s Plešočo Matildo (Waltzing Matilda) in tako sem prispel do Toma Waitsa, za katerega sploh nisem vedel, da obstaja. Tipal sem v smeri pesmi, izvajalcev, tekstopiscev.
Wikipedija je šele pred kratkim slavila 10 obletnico svojega obstoja. Nekoč, ko še ni bilo Wikipedije, sem iskal drobce od vsepovsod in jih kakor kamenčke ugrajeval v mozaik. Nekaj je bilo narejeno, marsikaj ni še bilo (in nikoli ne bo) dokončano, ponekod so (in bodo) ostale praznine … Vsekakor so mi poseben užitek ko »odkrijem« kakšne podrobnosti, kar se ne vidi takoj, kar je moč tudi drugače razlagati. Pa tudi (medsebojne) povezave, prepletanja velikih in malih podatkov, mi vedno omogočajo nekoliko več vpogleda v to, kar me zanima. To ni neko strogo sistematično delo in nimam niti kakšnih posebnih želja po popolnosti, bolj paberkujem malo tu, malo tam, kar me zamika.
Tudi tukaj mi vsak pokaže kakšna vrata (pa ne da me vrže ven 🙂 ali mi jih vsaj odškrine in podajam se na nova potovanja, vendar – počasi, v skladu s seboj.
[hr]
Ali sem predolg? S takimi monologi se da počasi zatreti dobro razpoloženje.
Zato nadaljujmo z glasbo (poezijo bomo kasneje brali) iz nekoliko drugačnih časov.
[center]Spoštovani publikum, samo za vas – skupina z najdaljšim (?) imenom:
Dave Dee, Dozy, Beaky, Mick & Tich
(DDDBM&T)[/center]
The Legend of Xanadu »Top Of The Pops« Show (1968)
Zabadak »Top Of The Pops« Show (1967)
[hr]
O skupini (obstaja »moja« zgodba) ter pravljičnem Xanaduju in legendah morda kdaj drugič.
Za Zabadak še zdaj ne vem kaj pomeni 🙁
Če kdo pozna daljše ime kakšne skupine, kar na plano z informacijami!
.
[center]Kaj? Spet sem med prvimi tukaj?
Kaj naj počnem v tem zasneženem jutru?
– Poačasne jutarnje ideje, izpod odeje, ponujajo rešitev!
Kaj rešitev? – Bogastvo (za vse)![/center]
@Bibita_Melita je sinoči zadnja odšla in kot se spodobi, naj zadnji postanejo prvi ….
Torej, prvo njej in še vsem, ki še pridejo, naj bo, malo za pokušino, malo pa za izziv –
[center]<b>[b]If I Were a Rich Man[/b]</b>[/center]
– Ko/če bi bil bogat (človek), iz musicala Fiddler on the Roof (1964) – Goslač na strehi, oziroma iz filma Anatevka (1971)
[list][list]
Zgodba je postavljena v Ruski imperij, v ukrajinsko vas Anatevka,
v predrevolucionarno obdobje okrog leta 1905.
V vasi živi judovska skupnost, ki daje velik poudarek – tradiciji.
Mlekar Tevye (jidiš: pomanjševalnica hebrejskega imena Tuvija)
živi z ženo Golde in njunimi hčerami v revščini. Kljub grožnjam
s pogromi v carski Rusiji, ohrani Tevye svoj življenjski pogum
in predvsem svoj humor.
Tradicija igra veliko vlogo tudi v skrbeh za poroke hčera … [/list][/list]
Veliko je zabavnih, vendar ne neživljenjskih, monologov (Tradition) in prisotni so tudi prisrčni dialogi (Tevye’s Dream, Do You Love Me?). Obeta se nam še veliko dobrega petja in plesa …
Prizori iz filma so:
[list][list]
Tradition
Matchmaker, Matchmaker
If I Were a Rich Man
Sabbath Prayer
To Life
Miracle of Miracles
Tevye’s Dream
Sunrise, Sunset
Bottle Dance
Now I Have Everything
Do You Love Me?
Far from the Home I Love
Anatevka
… in na koncu Judje počasi zapuščajo svoj shtetl* Anatevka …[/list][/list]
[sup]* Schtetl, tudi Stetl, (jidiš שטעטל, schtetl; množ. שטעטלעך, schtetlech; nem. Städtlein) slov. mestece.[/sup]
[hr]
Veliko podatkov je v Wikipediji (zlasti ang.). Tudi drugi prizori so zanimivi in vse jih, z malo dobre volje, lahko najdete na youtube. Kamera je izredna, posnetki so izjemni. Morda, le kot drobna zanimivost, še to, da so zunanji prizori bili snemani v naši soseščini, čez mejo, na Hrvaškem (Mala Gorica, Lekenik, Zagreb).
Ali vas ne zanima, zakaj je sploh – goslač na strehi?
Odgovor boste dobili, morda takoj ali nekoliko pozneje, ko/če boste pogledali vse dele iz filma. 🙂
a ti greš pa zadnji spat in prvi pokonci? Al celo noč tuhtaš? Saj si povedal, da si starejši ampak, da pa že toliko, da te nespečnost daje, hm tega si pa nisem predstavljala. Sicer grem pa vstrajno za tabo pa kjer koli že si. (po letih mislim:)
Glede na to, da sem ljubitelj knjig in cd-plat mi Wikipedija ni ravno merodajen dokument,
zlasti, ker imam na dosegu roke bolj verodostojene vire. Internet ima svoj čar, vendar ker cel dan gledam v računalniške programe, da si po delu zaželim stare dobre klasike.
Kar se pa glasbe tiče je pa internet pravi zaklad, saj če si samo zaželiš neke zvrsti ali določenega avtorja imaš v hipu vse na pladnju. Tukaj se pa res odstirajo že zani in zlasti neznani svetovi.
še ena madžarska glasbena poslastica:
http://www.lyricsfreak.com/t/tom…/martha_20138825.html
@ena normalna
Tom Waits: <b>[b]Martha[/b]</b> • Closing Time • 1973 
[img]http://www.tomwaits.com/dispatch/_depot/album/240×240/bb727336e782fac15b848f5539990f24.jpg[/img]
[list]. . .[/list]
And I feel so much older now, and you’re much older too
[list]. . .[/list]
And those were the days of roses, of poetry and prose
And Martha all I had was you and all you had was me
There was no tomorrows, we packed away our sorrows
And we saved them for a rainy day
And I remember quiet evenings, trembling close to you
.
Take this waltz:
Now in Vienna there’s ten pretty women
There’s a shoulder where Death comes to cry
There’s a lobby with nine hundred windows
There’s a tree where the doves go to die
There’s a piece that was torn from the morning
And it hangs in the Gallery of Frost
Ay, Ay, Ay, Ay
Take this waltz, take this waltz
Take this waltz with the clamp on its jaws
Oh I want you, I want you, I want you
On a chair with a dead magazine
In the cave at the tip of the lily
In some hallways where love’s never been
On a bed where the moon has been sweating
In a cry filled with footsteps and sand
Ay, Ay, Ay, Ay
Take this waltz, take this waltz
Take its broken waist in your hand
This waltz, this waltz, this waltz, this waltz
With its very own breath of brandy and Death
Dragging its tail in the sea
There’s a concert hall in Vienna
Where your mouth had a thousand reviews
There’s a bar where the boys have stopped talking
They’ve been sentenced to death by the blues
Ah, but who is it climbs to your picture
With a garland of freshly cut tears?
Ay, Ay, Ay, Ay
Take this waltz, take this waltz
Take this waltz it’s been dying for years
There’s an attic where children are playing
Where I’ve got to lie down with you soon
In a dream of Hungarian lanterns
In the mist of some sweet afternoon
And I’ll see what you’ve chained to your sorrow
All your sheep and your lilies of snow
Ay, Ay, Ay, Ay
Take this waltz, take this waltz
With its “I’ll never forget you, you know!”
This waltz, this waltz, this waltz, this waltz …
And I’ll dance with you in Vienna
I’ll be wearing a river’s disguise
The hyacinth wild on my shoulder,
My mouth on the dew of your thighs
And I’ll bury my soul in a scrapbook,
With the photographs there, and the moths
And I’ll yield to the flood of your beauty
My cheap violin and my cross
And you’ll carry me down on your dancing
To the pools that you lift on your wrist
Oh my love, Oh my love
Take this waltz, take this waltz
It’s yours now. It’s all that there is.
Leonard Cohen…..to the end of time 🙂
@ena normalna
Wow! Hvala! Za Leonarda Cohena sem slišal, nisem ga pa poslušal. Ne vem zakaj. Še neko naključje. Ta pesem Leonarda Cohena se me je zares »dotaknila«. Tudi vnaprej se bom prepustil tvojemu vodstvu in sam ne bom raziskoval »vnaprej«. Upam, da bo še kakšno tako prijetno poslušanje.
[img]http://www.animated-gifs.eu/phone-240×320-water/8.gif[/img]
[list][list][list][list][list]
Mak Dizdar
[sup](1917–1971)[/sup]
Modra rijeka
Nikto ne zna gdje je ona
Malo znamo al je znano
Iza gore iza dola
Iza sedam iza osam
I još dalje i još gore
Preko gorkih preko mornih
Preko gloga preko drače
Preko žege preko stege
Preko slutnje preko sumnje
Iza devet iza deset
I još dublje i još jače
Iza šutnje iza tmače
Gdje pjetlovi ne pjevaju
Gdje se ne zna za glas roga
I još huđe i još luđe
Iza uma iza boga
Ima jedna modra rijeka
Široka je duboka je
Sto godina široka je
Tisuć ljeta duboka jest
O duljini i ne sanjaj
Tma i tmuša neprebolna
Ima jedna modra rijeka
Ima jedna modra rijeka
Valja nama preko rijeke
[sup]1971[/sup]
[img]http://www.animated-gifs.eu/phone-240×320-water/85.gif[img]
mislila sem, da ga poznaš, drugače bi izbrala kakšno bolj zemeljsko pesem, čeprav jih ima on bolj malo:).
še nasvet:
ne hodi pred mano, ne bom ti sledila,
ne hodi za mano, ne bom te vodila,
hodi ob meni in bodi moj prijatelj
@ena normalna
Ne, ne poznam Leonarda Cohena, tako kot še marsičesa ne, čeprav sem slišal zanj (vendar ga nisem poslušal; ne vem zakaj ne). Le v knjigi Romana Kolarja: Knjiga o knjigi (1990) sem gledal grafično zasnovo in oblikovalske rešitve za zbirko pesmi Leonard Cohen: Škatlica dišav zemlje. Tudi ne vem ali je ta projekt bil realiziran.
Evo, popoln nevednež sem – (dunajsko-soški) valček gor ali dol.
[youtube]encJ3NC3Vc8[/youtube]
… Če štronco rodiš se, štronco umreš … – In, hvala za nasvet.
[hr]
Krasna si, bistra hči planin … Ah, pustimo sprehode ob rekah in vodo, ki še srcu zdrava ni …
V našem salo(o)nu imamo tudi galerijo. Le oglejte si kakšne umetnine premoremo:
[center]
[img]http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f0/Carl_Spitzweg_017.jpg/400px-Carl_Spitzweg_017.jpg[/img]
Carl Spitzweg (1808–1885) – Revni poet • [i]Der arme Poet[/i]
[sup]1839 | olje na platnu, 45 cm × 36 cm | Neue Pinakothek[/sup]
[/center]
Tudi tako se dá živeti – za poezijo. Izrez je še bolj zgovoren.
[img]http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/Der_arme_Poet_%28Ausschnitt_1%29.jpg/713px-Der_arme_Poet_%28Ausschnitt_1%29.jpg[/img]
[sup]– Pa še, za primerjavo – ta fotografija iz leta 1947.[/sup]
Tukaj je še nekaj informacij o Cohenu, mogoče te bodo zanimale. Kar nekaj knjig se dobi v naših knjižnicah in knjigarnah. Njegove pesmi so mi bile ljubše v 90-tih, kot sedaj, ker jih je malo predelal, ampak glas ostaja enak. Ima zanimivo življensko zgodbo, ker si je kar nekaj upal. Sicer ima srečo, ker je židovski otrok, tako da mu je denar že na nek način v krvi, čeprav ga na stara leta prinašajo vsi okoli in na veliko služijo z njim, ampak to je današnji life.
http://www.leonardcohen.com
http://www.emka.si/najljubsa-igra/PR/
http://www.cangura.com; Knjiga milosti
založba Miš; Knjiga hrepenenja
http://www.bestseller.si/stran.php?isbn13=9781847728029&category
Slika je dober prikaz, da za veliko domišljije rabiš zelo malo, kar smo danes kar malo pozabili.
Takole nekako sem si tudi jaz zamislila tebe, samo da sediš v kakšnem zguljenem fotelju, v volneni jopici, cigaro v roki in mizico na kateri je kozarec konjka ali vina, ter pepelnik. Namesto knjige pa imaš v naročju laptop. Upam, da nimaš marele namesto strehe 🙂
Hvala za informacije, ker nisem še nič sam raziskoval. Čez kakšen teden bom šel v knjižnico in bom pogledal, če bo kaj Cohenovega na razpolago.
To sliko sem videl še kot črnobelo sliko, natisnjeno v neki nemški vadnici ali pregledu nemške književnosti. Kasneje seveda tudi v barvah v zgodovinah slikarstva. Sicer Carl Spitzweg je
naslikal še najmanj dve »duhoviti« bidermajerski sliki: Knjižni črv (Der Bücherwurm, okrog 1850) in Prestreženo ljubezensko pismo (Der abgefangene Liebesbrief, okrog 1860).
Sam sem, še pred leti, uporabil to idejo za neko ilustracijo tako, da odprta marela ščiti majhno hišico. Kar mene zadeva, nisem daleč od tvoje zamisli, le da mi manjka še bela nočna čepica s cofkom. : ) Kar zadeva knjige – še vedno raje berem ta prave (papirnate) in sicer najraje udobno in leže. Imam še nekaj knjig tudi v elektronski obliki, le da njih berem manj udobno – sede.
Pravzaprav, dobil sem idejo in si bom še enkrat isposodil za branje: I. A. Gončarov: Oblomov (И. А. Гончаров: Обломов) v prevodu Josipa Vidmarja. Prav veselim se že : )
[hr]
Zdaj pa še ena irsko-španska zadeva in Ronnie Drew (irsko: Ránall Ó Draoi)
[youtube]mqWN-xXSgbE[/youtube]
Yo vendo unos ojos negros – originalno besedilo in prevod v angleščino!
Eno Leonardovo iz Knjige hrepenenj za pokušino, preden si izposodiš svoj izvod.
ZARADI NEKAJ PESMI
Zaradi nekaj pesmi,
v katerih govorim o tem, kako so skrivnostne,
so zdaj, ko sem že v letih,
ženske zelo prijazne z menoj.
V svojih prezaposlenih življenjih
uredijo skriven prostor
in me peljejo tja.
Na različne načine
se razgalijo pred menoj
in rečejo:”Poglej me, Leonard,
še zadnjič me poglej!”
Potem se nagnejo čez posteljo
in me pokrijejo
kot trepetajočega otroka.
Me veseli, da si dobil idejo za branje. Žal ne poznam niti pisatelja niti knjige, mogoče kdaj pokukam vanjo, da izvem kaj je tako zanimivega. Ob tem najinem pisanju sem se spomnila
Mannovo Čarobno goro in jo imam pripravljeno, da jo še enkrat preberem.
Še en fado:
http://www.youtube.com/watch?v=6Iapqgekl3I&feature=player_detailpage
p.s.:Kar se pa kape tiče, pa ne skrbi, ti jo bomo že našli
za @dobrojutrosonček
– Prav lepa in prisrčna hvala za te skoraj polnočne in poetične žarke in toplino – za mojo dušo. 🙂
[hr]
za @ena normalna
– Osebno priporočam branje, nenazadnje morda tudi zato, ker je po romanu in glavnem junaku
Oblomovu nastal tudi pojem – oblomovščina – ki je vsaj malce prisotna v vsakem od nas. 🙂
Roman je bil objavljen 1859 in je v istem letu o oblomovščini pisal N. A. Dobroljubov:
Что такое обломовщина? (Čto takoe oblomovščina? = slov.: Kaj je oblomovščina?).
[hr]
Ne vem, če ni prezgodaj, vendar je že čutiti pomladno poetiko v pesmi.
Crvena jabuka & Kemal Monteno • <b>[b]Nekako s proljeća[/b]</b> – Nekako s proljeća (1991)
Nekako s proljeća
uvijek meni doluta
Neka čežnja tamna,
tiha mudrost davna
Spuštam ja stare kofere
na perone sudbine
To je miris zrelih godina
Moj kaput baš je težak, najdraža
Nekako s proljeća
ja se sjetim starih drugova
Probude se u meni
svi derneci pijani
Tad nosim stare cipele,
one znaju moje ulice
To je boja crnoponoćna
Moji koraci baš su teški, najdraža
I opet taj osjećaj samoće
Kad neće nikog mene krene i hoće
I opet mrakom svoje pjesme bojim
Pijan od želje za usnama tvojim
Sav sam tih od ludila
Nekako s proljeća
Sav sam tih od ludila
Nekako s proljeća
Nekako s proljeća
sjeti mene nepravda
Na pobjede poraze
i sve lažne obzire
Napravim račun praštanja,
popijem pusta maštanja
To je ukus lijepog kajanja
Moji kapci baš su teški, najdraža
Nekako s proljeća
noć mi oči otvara
Nemam san da uhvatim,
nema dana da ne izgubim
A hoću da te vodim ja
tragom sunca, jugom maslina
To je dodir tvojih bedara
Moja duša baš te voli, najdraža
I opet taj osjećaj samoće
Kad neće nikog mene krene i hoće
I opet mrakom svoje pjesme bojim
Pijan od želje za usnama tvojim
Sav sam tih od ludila
Nekako s proljeća
Sav sam tih od ludila
Nekako s proljeća
Sav sam tih od ludila
Nekako s proljeća
Sav sam tih od ludila
Bez tebe s proljeća
[img]http://www.crvenajabuka.com/diskografija/1991.jpg[/img]
Nikoli ni prezgodaj in nikoli ni prepozno 🙂
Nekako s proljeća …. krasna, prekrasna; si mi pa res polepšal ta večer.
Hvala 🙂
Kar se Janezek nauči….
http://www.youtube.com/watch?v=1eITfhOwyTU&feature=player_embedded
Mogoče poznate pesem skupine Kontrabant; Komaj čakam na pomlad in na regrat v solat…
(in vse kar spada zraven, žal celotnega besedila nisem našla))
@Bibita_Melita : ) zate in tudi za druge še nekaj zasanjano počasno pomladnega.
[center]
Alain Morisod & Sweet People[/url] (uradna stran)
<b>[b]And The Birds Were Singing[/b]</b>
[/center]
[hr]
@ena normalna – hvala, sladko sem se nasmejal.
V »kinderbetu« še nisem bral (je sploh prevedno?) John Irving: [i]The World According to Garp[/i] (1978);
pa tudi filma The World According to Garp (1982) z Robinom Williamson se ne spomnim (eh, moja počasna pamet : ).
Očitno smo že pomladni: krasna kontrastran Kontrabant, tam je tudi Regrat v solat (1998).
»›Tennessee Waltz‹ is a popular/country music song written by Redd Stewart and Pee Wee King in 1946 and first released in December 1947 as a single by Cowboy Copas that same year. The song became a multimillion seller via a 1950 recording by Patti Page.«
Krasna izvedba.
[center]Zate in za vse dame –
<b>[b]Leonard Cohen: Tennessee Waltz[/b]</b>[/center]
[hr]
@flashgordon – ah, nam pa ne preostane nič drugega kot Floyd Cramer (album Last Date, 1960)
[center] in …
<b>[b]Last Date[/b]</b>
[/center]
Forum je zaprt za komentiranje.