(Slovenski) pristop do življenja
Antilopin post iz druge teme me je napeljal na zanimivo razmišljanje o določenih (slovenskih) tradicionalnih miselnih kostruktih.
Recimo tega, da je “trpeti” v življenju pravzaprav vrlina in da je “lažja pot” nekaj slabega. Po Vorančevo – kako je pač življenje trdo in kruto (že v gimnaziji nisem mogla prebirati tisti njegovih zgodb, ker sem zraven postala dpresivna …:))
Ali pa tega, da Cankarjansko “hrepenimo” po ne vem čem. Kot da živimo v neki konstantni prehodni , nelagodni ali boleči fazi do nekega boljšega cilja (ki ga mimogrede nikoli ne dosežemo..).
Ja, pa ne pozabimo na Prešernovo nesrečo v ljubezni. Človek, ki bere te forume, ne more mimo dejstva, koliko smo Slovenci nesrečni v zakonih in zvezah … in mimogrede ostanemo skupaj samo zaradi denarja (tako pišejo v sosednjem forumu…)
In za konec, ne pozabimo na žrtvovanje. Koliko se žene žrtvujejo za moža in družino. In otroke. In starše, In hišo. In delodajalca. Pa ne samo ženske, tudi moški. Skratka – po principu, da je bistvo življenja, da se žrvuješ za druge. Ali pa da se žrtvjuješ (beri delaš), da bodo drugi nekaj imeli (npr. družina denar).
Ali se vam ne zdi, da je včasih naš kolektivni (slovenski) pristop do življenja sila melanholičen in morda že smešen?
Joj, kako je življenje kruto 🙂
Ali ne bi raje kot o žrtvovanju govorili o odločitvah, na katere smo ponosni?
In namesto na nesrečo, ki jo imamo v ljubezni po treh propadlih zakonih o sreči, da smo življenje delili s tremi fantastičnimi moškimi? In zakaj bi bila lažja pot nekaj napačnega? Ali ni neumen človek, ki izbere težjo, če ima na razpolago lažjo pot, da pride do cilja? Zakaj imamo te komplekse, da moramo svoje življenje spremeniti v Križev pot?
Okay, pozna ura ima svoj efekt. Ne bom težila več … :)))
Ne pozabiti murna:
Življenje celo sprt, nestalen,
miru resnice, sreče je iskal -;
njegov bil smoter temen, daljen,
umel ga ni, zato je pal.
Imaš prav, win-win situacija.
Melanholičnost se ne splača… to verjetno ugotovi vsak, ki študira ekonomijo, in se preobrazi v… kolerika? ;)))))
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Ne razumete pesnikov – ti so že po naravi senzibilne oz. tankočutne dušice, drugačni, svet zaznavajo globlje, čustveno, melanholično, njihova neumeščenosti v ta “grd” svet. Če si “ratio-tip” ali bolj površinski, flegma, “robusten”, tega pač ne moreš razumeti. :))) Poezija ni nakladanje drv ali reševanje diferencialnih enačb – ampak je umetnost čustev! 😀 Pri pisateljih pa je pač tako, kakšen žanr ti je všeč, tisto izbiraš.
Drugače pa je beseda trpeti pod narekovaji, kolikor vidim. Če je pod narekovaji, ne pomeni vdanost v usodo, ne pomeni podrejanje, ne pomeni obup, ne pomeni mazhoizem – ampak ker gre vsak 2. zakon po gobe, kar lahko bomeni, da veliko partnerjev ne znata nič po-trpeti in se prilagajati, kar nima veze s trpljenjem.
Lahko bi še mal težila ko ti gre tako dobro in ko boš že tako težka bo tvoj izbral lažjo, da jo bo nosil…. :)))
Zakaj bi si s težko obremenjeval življenje? 😉
Kaj pa vem, če je res vse tako težko ali se to samo tako dojema zaradi načina vzgoje, ko se “mladičem” vse k riti prinese in se jim vceplja v glave tisto spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji (in podobne, da se jih obloži z občutki krivde) in potem se mladički počutijo krivo, ko nekaj naredijo po svoje namesto, da bi bilo ponosni na to in bili veseli, da lahko samostojno zadihajo. Nasploh ima veliko ljudi občutek, da se jim godi krivica, da jih drugi zatirajo, da jim nasprotujejo v vsem in kako bi življenje lahko bilo lepše, če ONI ne bi bilo tako zlobni….
Vedno so drugi krivi za moje slabo počutje…. 😉
Lahko bi še mal težila ko ti gre tako dobro in ko boš že tako težka bo tvoj izbral lažjo, da jo bo nosil…. :)))
Zakaj bi si s težko obremenjeval življenje? 😉
Kaj pa vem, če je res vse tako težko ali se to samo tako dojema zaradi načina vzgoje, ko se “mladičem” vse k riti prinese in se jim vceplja v glave tisto spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji (in podobne, da se jih obloži z občutki krivde) in potem se mladički počutijo krivo, ko nekaj naredijo po svoje namesto, da bi bilo ponosni na to in bili veseli, da lahko samostojno zadihajo. Nasploh ima veliko ljudi občutek, da se jim godi krivica, da jih drugi zatirajo, da jim nasprotujejo v vsem in kako bi življenje lahko bilo lepše, če ONI ne bi bilo tako zlobni….
Vedno so drugi krivi za moje slabo počutje…. ;)[/quote]Od tu menda izhaja žrtvovanje slovenskih mater, neizpolnjeno hrepenenje in volja do nemoči naših očetov, ki je slovanskim dušam menda res položena v zibko…
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
Trpljenje samo po sebi ni nobena vrlina. Vrlino je iz trpljenja naredil človek, ko ni našel izhoda iz trpljenja. In v takih primerih si začne um ustvarjati razne oblike tolažb, da tudi v slabem najde nekaj dobrega.
Kaj je lažja pot…Tudi to ni vedno enostavno vedeti. Ali je tisti, ki ima ponavljajoče težave, z izogibanjem določenim situacijam, izbral lažjo pot ?
Na primer, če nas boli glava, je lažja pot vzeti tableto, kot pa se poglobiti vase in odkriti resnični vzrok za težave…..Dolgoročno pa to ni lažja pot, ker s tem le bežimo od resnice.
Seveda s tem ne mislim, da je treba trpeti, ampak, da se vprašamo in skušamo najti razlog, zakaj smo se znašli v neki trpeči situaciji. Razumevanje nam bo pomagalo, da bomo imeli manj težav v življenju.
Odvisno od tega, kakšne temelje imaš.
Vedno več je ljudi, ki ne znajo in ne zmorejo po defaultu ustvarjati prijetnih odnosov. Zato lahko celo življenje bežijo od “nepravih” partnerjev in upajo na idealnega. Vendar takšen ne pride, dokler izhajamo iz istih izhodišč in prepričanj.
Zato je spet vprašanje, kaj je tu lažja pot….?
Je lažje pobegniti od prvih konfliktih ? Ali pa malo potrpeti in poskušati najti razlog za to, zakaj smo nesrečni ?
Zaradi ujetosti, ki nam jih povzročajo prepričanja s katerimi si krojimo usodo.
Sicer večkrat človek raje ostane sam, kot pa kaj spremeni pri sebi…Vendar še to ni tisto, kar si resnično želi.
Lahko bi še mal težila ko ti gre tako dobro in ko boš že tako težka bo tvoj izbral lažjo, da jo bo nosil…. :)))
Zakaj bi si s težko obremenjeval življenje? 😉
Kaj pa vem, če je res vse tako težko ali se to samo tako dojema zaradi načina vzgoje, ko se “mladičem” vse k riti prinese in se jim vceplja v glave tisto spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji (in podobne, da se jih obloži z občutki krivde) in potem se mladički počutijo krivo, ko nekaj naredijo po svoje namesto, da bi bilo ponosni na to in bili veseli, da lahko samostojno zadihajo. Nasploh ima veliko ljudi občutek, da se jim godi krivica, da jih drugi zatirajo, da jim nasprotujejo v vsem in kako bi življenje lahko bilo lepše, če ONI ne bi bilo tako zlobni….
Vedno so drugi krivi za moje slabo počutje…. ;)[/quote]
In zaradi takšne permisivne vzgoje, je vedno manj ljudi pripravljenih delati na sebi. Le zakaj bi, če pa je problem drugje, ker drugi niso izpolnili mojih pričakovanj…:)
Zaradi ujetosti, ki nam jih povzročajo prepričanja s katerimi si krojimo usodo.
Sicer večkrat človek raje ostane sam, kot pa kaj spremeni pri sebi…Vendar še to ni tisto, kar si resnično želi.[/quote]Je pa to lažja pot…. in če si želiš v življenju le lažje poti je to tvoja “rešitev”….he,he,he
Saj družba (razne gospodarske dejavnosti) nam vseskozi ponujajo obilo “lažjih rešitev-poti” pa smo zato srečnejši? 😉
Zaradi ujetosti, ki nam jih povzročajo prepričanja s katerimi si krojimo usodo.
Sicer večkrat človek raje ostane sam, kot pa kaj spremeni pri sebi…Vendar še to ni tisto, kar si resnično želi.[/quote]Je pa to lažja pot…. in če si želiš v življenju le lažje poti je to tvoja “rešitev”….he,he,he
Saj družba (razne gospodarske dejavnosti) nam vseskozi ponujajo obilo “lažjih rešitev-poti” pa smo zato srečnejši? ;)[/quote]
Lažja pot je tudi izbira različne “fast food”….Ni se treba veliko truditi, pa si hitro sit…..:)
trpljenje ni noben slovesnki konstrukt, trpljenje in bolečina je del vsakega človeka, in izoblikuje človekov karakter, ga utrdi in vsakdo mora dobiti svojo dozo trpljenja, da se pregnete v vrednega človeka, ki se ne bo zlomil pred življenskimi preizkušnjami, pa še nekaj pozabljate za vsako trpljenje obstaja tolažba in uteha v Bogi, ki ti da moč da se spopriimeš in sprejmeš trpljenje kot del naravnega procesa…seveda pa ni vsakdo enako dovzeten in to lepo opisje Župančičeva pesem…Kuj me življenje kuj…. skratka ko sprejemete trpljenje sprejmete sebe in s tem Boga..
no še nekdo, ki mu je bila blizu win-win situacija, čeprav na grobovih ketteja in murna se je zlomil tudi on…[/quote]kdor veruje iskreno v Boga se ne bo nikoli zlomil…se pa vsakdo zlomi na poti do tja, nič ni narobe s tem[/quote]….če se res zlomi na poti k Njemu…..
Bolj je žalostno, ker se za Njegovo sliko skrivajo neki drugi (papirnati) bogovi s svojimi interesi… in ta zgodba se ponavlja že tisoče let……. :/ 🙁
kdor veruje iskreno v Boga se ne bo nikoli zlomil…se pa vsakdo zlomi na poti do tja, nič ni narobe s tem[/quote]….če se res zlomi na poti k Njemu…..
Bolj je žalostno, ker se za Njegovo sliko skrivajo neki drugi (papirnati) bogovi s svojimi interesi… in ta zgodba se ponavlja že tisoče let……. :/ :([/quote]
in kaj je narobe s tem? treba je znati ločiti zno od plev, kot v življenju…
Bog ne daj, da bi šlo komu dobro in Bog ne daj, da še prizna to. Potem pridejo ljudje z zobmi piranje in glodajo in glodajo … tudi tu. Torej jamraj, da se drugi nahranijo in bodi tiho, da odneseš celo kožo. Kakorkoli in karkoli… nikoli ni prav. :/
no še nekdo, ki mu je bila blizu win-win situacija, čeprav na grobovih ketteja in murna se je zlomil tudi on…[/quote]
kdor veruje iskreno v Boga se ne bo nikoli zlomil…se pa vsakdo zlomi na poti do tja, nič ni narobe s tem[/quote]Ne vem če je župančič ravno predstavnik vernega človeka, če ne bi umrl kmalu po vojni, bi znal postati prav lepo rdeče pobarvan…
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
da pa si zaslepljen pa ne pomisliš? najlažje je iskati krivce za osebne polomije v katolicizmu, je tako?[/quote]
Ne vem kje jih iščeš. Morda je zaslepljenost pomeni tudi, če v določeni stvari sploh ne vidiš izvora – recimo v katolicizmu, ki vsaj zame sploh ni vera, temveč ideologija. Nikakor pa se ne da zanikati vpliva, ki ga ima tradicija ne posameznikovo dojemanje sveta. Z velikim vplivom katolištva na slovensko tradicijo pa se itak najvišji predstavniki omenjene ideologije sami radi pohvalijo.
Ora et Labora press
ah seveda , veš kaj ti bom rekel, še kako drži ta rek, Moli in Delaj… redki so ki delajo, ker si večina želi instant uspeha, čudeženga praška v katerega vliješ vodo, pomešaš in te čaka na mizi slastna pečenka z pire krompirjem…zato je tudi nastala ta kriza, ki v prvi vrsti sploh ni finančna ampak kriza moralnih vrednot ko se sla po kratkotrajnem dobičku postavlja pred vse drugo..in da nadaljujem še redkejši so ki molijo in se posvečajo sebi in svoji osebnostni rasti…
posveti se sebi boom press
Lahko bi še mal težila ko ti gre tako dobro in ko boš že tako težka bo tvoj izbral lažjo, da jo bo nosil…. :)))
Zakaj bi si s težko obremenjeval življenje? 😉
[/quote]
Hmm, mogoče se bo enkrat res streznil :)))) in našel kakšno lažjo 🙂 Takrat bom prišla jokat na tvojo ramo in mi boš posodil rokav za nos …
Japki tisi, ki mu gre res dobro in je v to še sam 100% prepričan (navkljub kakšnim praskam 😉 ga ne omaje neko glodanje fovšlivcev 😉
Tisti, ki se pa za glodanje sekirajo pa po moje ne živijo ravno dobro oz se samo delajo, da jim gre dobro ko se zraven ozirajo po drugih, da bi jim zavidali…. 😉
Trpljenje samo po sebi ni nobena vrlina. Vrlino je iz trpljenja naredil človek, ko ni našel izhoda iz trpljenja. In v takih primerih si začne um ustvarjati razne oblike tolažb, da tudi v slabem najde nekaj dobrega.
[/quote]
Meni se pa zdi, da ravno tu Slovenci prepogosto “pademo”. Ne najdemo (nismo dovolj iznajdljivi, odločni, pozitivni, …???) izhoda iz trpljenja in potem iščemo (in ustvarimo smisel) prav v trpljenju.
Glej npr. vse te mone, ki razlagajo, da se ne morejo ločiti, ker jim finančno ne znese. O.k. Razumem. Zdaj ti ne znese. Ampak če razmerje ne funkcionira, boš morda razmislila, kako bi lahko prišla do boljše službe, boljšega znanja (ali po Ukrajinsko boljšega partnerja;))). Ne pa da se “vdaš” v usodo, si razlagaš, da ti finančno ne znese in životariš v zakonu, ki ga že dolgo ni več…
Lahko bi še mal težila ko ti gre tako dobro in ko boš že tako težka bo tvoj izbral lažjo, da jo bo nosil…. :)))
Zakaj bi si s težko obremenjeval življenje? 😉
[/quote]
Hmm, mogoče se bo enkrat res streznil :)))) in našel kakšno lažjo 🙂 Takrat bom prišla jokat na tvojo ramo in mi boš posodil rokav za nos …[/quote]:D 😀
Ti kar pridi te bom ubrisal, da ne boš šmrkava in zajokana hodila okoli :))))
Forum je zaprt za komentiranje.