slovenska top dela in kaj beremo
Da čisto ne zamremo (kot forum), me zanima katera (recimo 5) dela slovenskih avtorjev ali avtorji so vam najbolj sedli, so najbolj kvalitetna, so najboljše razvedrilo, so vaši ljubljenci … In kdo se vam zdi podn.
Jaz sem strasten ljubljenec Kovačiča, Jančarja, Brine Svit, Aleša Čara pa zagotovo mi jih je vsaj 5 ušlo iz misli. Ne prebavljam pa Kleča, pa morda še koga.
In seveda, kaj trenutno beremo. Sama berem Imunski sistem in odpornost Ihana. Potem pa sledi ponoven poizkus z Murakamijem (Južno od meje, zahodno od sonca, da mu dam še eno šanso, bi mu jo dala z Norveškim gozdom, pa me malo daje obseg zaradi dela in knjig na čakalni listi:-((
Aja, tale forum je čisto mrknil, a ne? Pa saj smo si sami krivi …
Evo, jaz sem grozen glede slovenskih avtorjev: skoraj vse, kar mi pride v roke, gre tudi hitro nazaj na police. Kovačiča ne morem, Brina Svit se mi zdi dostikrat kr neki (posebej Smrt slovenske primadone ali kaj je že tista). Mazzini je dober, Moederndorferju je Sinjebradec kar ratal, zadnjič sem v navalu dolgčasa spet bral Zupanov Menuet za kitaro in bil spet očaran. Zupan je sploh eden izmed redkih slovenskih avtorjev, ki jim zaupam 100 %. Kar se mi redko zgodi tudi pri tujih, moram reči.
Ihana sem cenil kot pesnika, ko pa sem postal velik, pa sva se čustveno malce razšla. Imunski sistem te v bistvu kar pretrese, če pomisliš, da gre za strokovno literaturo, skoraj brezhibno napisano za laika. Ihan je itak car, ima širino in globino, česar ne srečaš prav pogosto.
maj, ja smo si res sami krivi, pa kaj češ. Žal mi je samo, ker je toliko dobrih stvari, ki bi lahko povzročile dobre debate, pa nič.
Vidiš, Zupana bi skoraj izpustila. Je res car. Ravno ga imam vsega na kupu, sicer v študijske namene, pa vendar.
Ja Ihan je pa car. Knjiga je izvrstno napisana, prav na mojo kožo ustrojena, romaneskno slikovit opis medicinske znanosti, ko ne vem več, kaj naj še nardim, da skužim, zakaj moja princesa stakne prav vsak mikrob v vrtcu, in kaj naj nardim, da jih mogoče ne i staknila :-((
Uh, pri Preglju se pa s tabo ne strinjam, no na tisti čisti strokovno neokrnjeni ljubezni do literature, kolikor mi je je ostalo, mi enostavno ne sede.
Hiše Marije pomočnice sem se lotil, ko sem že zrasel, in mi bila zelo fajn. Prav tako Ciril Kosmač. To sta dva vrhunska avtorja. Sicer pa zadnje čase malce zanemarjam branje, sploh pa slovensko. Zdajle berem, zelo počasi, Pogovor s Spinozo Goceja Smilevskega in mi je kar potegnila. Je kar zahtevna, ampak se splača.
Butalci so zakon :))))).
Meni veliko bolj ugajajo stari slovenski pisatelji, Jurčič, Voranc, pred kratkim sem spet prebrala Jalnove Vozarje. Pa ves čas imam na nočni omarici pesmi Prešerna in Gregorčiča, ki jih berem kar naprej.
Moram priznati, da od slovenskih avtorjev, ki so zadnje čase najbolj “in”, preberem zelo malo. Knjige, ki pobirajo vse mogoče nagrade, meni enostavno ne sedejo. Ena od redkih izjem je Telesni čuvaj (Mazzini), ta mi je bila res všeč.
Veliko raje preberem kakšen roman manj znanih avtorjev, zelo všeč sta mi bili knjigi Ciril iz Šentanela (Rudi Mlinar) in Grenki kruh (Ivanka Mestnik). Pa ena zelo zanimiva knjiga o slovenskih psihiatrih in njihovem delu Vse za vas, a nič namesto vas (Skaleras).
Omeniti pa moram še Fani Okič, ki sicer ne piše romanov, ampak knjige o davni človeški zgodovini. Vse njene knjige imam doma in kar se tiče njenega razmišljanja in ogromnega znanja, lahko rečem samo..kapo dol!
Kaj berem? Trenutno sem prebrala Žirafine solze (obožujem ma Ramotswe!), obupala nad Orakeljsko nočjo, zdaj pa me čaka Da bo življenje živelo (Okič).
Od sodobnikov imam najraje Andreja Skubica, pa Moroviča in Majo Novak. Najboljši klasik je zame Kosmač, drugače pa laže govorim o posameznih delih kot o avtorjih nasploh (na pamet padejo Mazzinijeve Drobtinice, Dolenčev Vampir z Gorjancev, Flisarjev Čaj s kraljico in še nekaj takšnih). Brina Svit pa tudi meni ne gre – zdi se mi, kaj pa vem, nekako mlakužasta, brez življenja.
Pri trenutnem branju sem dala še eno šanso Barbari Trapido, tokrat romanu The Travelling Hornplayer. No, ni mi žal!
Nekako mi slovenski avtorji kar niso prišli pod roke. Razen mladinskih, pa je to že kar nekaj časa. Sem pa v zadnjem tednu prebrala dve domači deli in sicer Hijacinto ( pozitivno presenečena ) in Grenko morje M.Tomšiča, ki jo toplo priporočam.
Mogoče bom šla pa zdaj bolj v domači smeri, verjetno je eden prvih ravno Tomšič, pa Paniko čakam.
Lp, Tanja
Mazzini je zame kar pri vrhu.
Sledita Kovačič in Skubic.
Poezijo počasi predelujem, sem bolj v smeri nežnih, ljubezenskih pesmi.
Brino Svit Merat sem se spravila brat enkrat, ni mi šla, ponoven poskus odlašam.
Iskreno povedano, slovensko literaturo poznam premalo, bolj po naslovih, seznam knjig, ki jih želim prebrat, pa dolg dolg …
Trenutno berem Flisarja, Čarovnikov vajenec. Kar zanimivo, čeprav ima malo tistega “sladkobnega” (ni čisto ustrezen izraz) priokusa, ki ga imajo podobne knjige (razne celestinske prerokbe, Coelho, Marlo Morgan …) Ja, pa ponosno ugotavljam, da je Flisar od vseh naštetih še najboljši :))
Drugače sta pa moja slovenska favorita Jančarjeva Katarina (me že zelo zanima, kaj bodo v Drami letos naredili iz nje) in Bartolov Alamut.
Všeč so mi tudi Kosmač (pomladni dan), Gradnikova poezija, Milčinski, Župančič, Boris A. Novak, Maja Novak, Kajetan Kovič … Pa precej sem jih verjetno še pozabila.
Meni je vedno na en poseben način pasal Slavko Grum; od poezije Kosovel, Kovič, pa tudi Prešerna ne bi želela izključit. Sicer pa Feri Lainšček, Goran Gluvić, Desa Muck, Maja Novak, Partljič… Aja, pa Svetlane Makarovič ne smem pozabit: odlična poezija in kapo dol za njene pravljice.
Čez poletje sm prebrala kr dost knig slovenskih piscev (Vsiljivka, Gverilci, Sreča, Jahta med drevjem, Čaj s kraljico). To je precej raznoliko čtivo. Prebrala pa sm tud Časi v času od F.Okič, potem ko sm pred tem naletela na en star intervju z njo (gre za osebo, ki je že zlo v letih). Zato sm bla tolk bol presenečena nad njenim pisanjem – tako odločna v svojih stališčih, pa s tolko znanja, da kr strmiš. Zdej nameravam prebrat še njene pravljice, k jih je izdala lani al pa letos, in me zlo zanima, kakšne so.
Drgač pa je zame nepozabna kr kniga Butalci.
Najljubše
Proza:
Andrej Hieng: Obnebje metuljev, Čudežni Feliks, Orfeum
Andrej Skubic: Fužinski blues, Grenki med
Polona Glavan: Noč v Evropi, nekatere kratke zgodbe
Pesmi:
Vitomil Zupan: Zbirka Polnočno vino
Andrej Trobentar: Besedila z albuma Na Lepem Prijazni in nekatere nikoli izdane pesmi, odpete in zaigrane na nekem žuru in posnete na navaden kasetar nekega neznanega udeleženca, med katerimi je name in na cel krog ljudi, s katerimi sem se takrat družil, naredila največji vtis pesem, ki smo ji dali ime po besedi, s katero se začne: Mesar
Tomaž Pengov: Na nekem daljnem kolodvoru, Bela izba