Zanima me, katera pesem oz. pesmi slovenske ljubezenske lirike (besedila popevk seveda tu odpadejo), so vam najblizje ?

Nisem ravno podkovana, ampak zadnjič sem si v knjižnici izposodila vse zbirke od Jaka Koširja in jih malo prebrskala, našla pa nekaj simpatično lepih pesmic. Nekaj ima Mila Kačič pa če se ne motim Neža Maurer. To je meni všeč. Je pa to poglavje, ki ga moram še raziskat.

Najbolj mi paše Neža Maurer, tako nežna je… Včaish tudi Menart, zna biti hudomušen pa Marko Pavček, mislim, da je izdal samo eno zbirko in potem žalostno končal…

Sem vesel, da je sploh kdo odgovoril!

Res je, Marko Pavcek je zelo mlad zalostno koncal. Mislim, da je vsaj ena njegova pesem nasla mesto v majckeni zepni knjizici ” 300 ljubezenskih ” (slovenskih avtorjev).

Zakaj sem sploh postavil to vprasanje ? Ker menim, da lastno pesnistvo premalo poznamo, sploh izven okvira tistih pesnikov in njihovih pesmi, ki so bile del obveznega solskega programa.

Seveda je vecina slovenske ljubezenske lirike razmisljujoce, zalostne in opisuje vecinoma nesreco ljubezni – tudi do globoke tragike in primerjav s smrtjo (Gradnik).

Osebno so mi morda najblizje nekatere Murnove in Kettejeve pesmi (npr. Na trgu).

Amarillo, kaj pa Minatti in jasno Tone Paveček? Nekako so mi sodobniki bližji, verjetno zaradi jezika, ki je bolj živ. Rada berem in Murna in Ketteja pa tudi Kosovela in tudi Prešern, zakaj pa ne, če se že v vrtcu pogovarjajo, kako nesrečno je bil zaljubljen…
Rekla pa bi tudi, da lirika nastaja takrat, ko si nesrečen. Saj moja izkušnja je taka. Ko je vse dobro in lepo, nič ne tišči, da bi moralo ven…

LP
Mihica