mi lahko kdo prosim razloži, na kak način se slovenijo tuje besede.

beseda, ki me je zmotila, je mehiška TORTILJA. v originalu TORTILLA, fonetično pa “tortiJa”, brez “L”. (z mehkim lj se bere špansko tortillo, ki nima z mehiško nič skupnega).

no, ni mi jasno, zakaj potreba po slovenizaciji, ker pa že… mi ni jasno, čemu se v besedo brez tehtnega razloga (npr. zaradi težke izgovorjave) vrine črko?!?

Standardni španski izgovor je pač tortilja. Ne glede na to, da je zadeva morda v Španiji nekaj drugega kot v Mehiki (na tovrstno kulinariko se ne spoznam). Zato se meni zdi tako slovenjenje ćisto logično.

no, očitno se marsikomu pri nas to zdi logično, kar še ne pomeni, da tudi v resnici je.

to, da ameriška angleščina izvira iz anglije, podobno kot avstralska, ne pomeni, da nista to samostojna, kompleksna jezika, ki imata svoje zakonitosti in lastnosti. podobno tudi španščina v mehiki ni enaka španščini iz španije, čeprav je njen izvor prav tam.

če govorimo o besedi iz jezika B (jezik B pa izhaja iz jezika A), se je neumestno sklicevati na zakonitosti jezika A.

nekoč smo vihali nos nad vukom, ki je pisal, kot je govoril. no, mi smo še na slabšem… niti ne vemo, kako se govori in ustvarjamo sami neke spakedravščine.

in potem je mehiška tortilla v mehiški restavraciji tortilja namesto tortiJa, oprah winfrey fonetično opraH, namesto opra, chichago fonetično Čikago, namesto šikago, ne vemo, kako bi prebrali new orleans, da o tucson ipd sploh ne govorimo…

mah ja, smo mal zaplankani, ampak smo na to ponosni, a ne?

Sicer sem za to, da se naša izgovorjava tujih besed karseda približa izvorni izgovorjavi (vsaj do te mere, da še vedno ustreza fonetičnim značilnostim sln. jezika), vendar ne bi nikakor rekla, da smo zaplankani (Slovani nasploh) v primerjavi s kakimi Angleži, Francozi, Italijani itd.
Druga stvar je pa ta, da je pomembno, kdaj smo besedo prevzeli. Mogoče se je to zgodilo v fazi, ko je mehiška španščina še imela tak izgovor.
Tako je z besedami francoskega izvora: fotelj, bataljon ipd., ki se danes v francoščini izgovarjajo z j. Mogoče zaradi doslednosti slovenskega prevzemanja francosckih besed še naprej izgovarjamo nove besede z “lj”. To se mi ne zdi nič takega. Moti pa me npr. izgovorjava v reklamah. Garnier izgovorijo s končnim r, ki ga v francoščini ni, pa tudi Slovencu ni težko izgovoriti brez. Drugače je z angleščino v besedi “nescafe”, kjer besedo končajo na “ei”, ampak to zato, ker v angleščini ni e-ja v odprtem zlogu (e in o se vedno izgovorita diftongirano).

Izgovarjava se je spremenila. Zadnje čase redko gledam televizijo, toda ravno včeraj sem se ob oglasu za Garnier vprašal, ali niso tega včasih izgovarjali z r-jem na koncu.

Saj tudi v reklami za Smac preberejo Smak, v priginalu je zmak. Potem pa zastopi.

Glede ll v španščini seveda drži, da se prebere kot J, vendar je tortilja tako udomačena, da bo po mojem težko. Izraz se je verjetno udomačil s prihodom mehiških in drugih latinskoameriških kuhinj k nam. Podobno je s “paello”. Zanimivo, Mallorca pa je Majorka.

ticintac, dober primer – garnier… ne vem, kako je sedaj, venda pa je bilo pred časom celo tako, da so v isti reklami uporabili različico “garnie” (mojca mavec, se mi zdi), na koncu te reklame, ko drug glas “utrdi” sporočilo v naših ušesih, pa “garnieR”.

seveda se strinjam, pomembno je, kdaj smo besedo prevzeli. in ravno zato, ker smo jo prevzeli v zadnjih letih, in ker oni v tem času niso menjali izgovorjave, se mi zdi moteče. pa tudi zato, ker obstaja internet in je vse možno takoj preveriti. (pa če pojasnim, ko sem bila sama v mehiki in prišla nazaj sem, sem vsem razlagala, kaj so tortije, ker to ni bil splošno znan pojem, potem so se pojavile meh. restavracije, ki so v jedilnikih premogle tortilla, ki pa se je s časom spremenil v “piši kot govoriš” (pa čeprav govoriš narobe): tortilja.

kar se tiče zaplankanosti omenjenih narodov… ja, o njej se mi zdi da sem se “učila” celo življenje, sedaj pa mislim, da ni nobene razlike. sicer je res, da imamo malo drugačen učni sistem in znamo kakšen jezik več (ker ga potrebujemo za preživetje in ne zato, ker bi bili tako “radovedni”), da jim po žilah teče imperialistična kri (vse je njihovo, vsi se jim podrejajo, vsi jih razumejo) ampak več od tistega, kar smo se po programu naučili, pa tudi ne znamo.

ps. mimogrede, če je george “džordž”, naj bo tudi oprah vsaj “opra” (če je “oupra” pretežko).
pps. še ena cvetka je femme fatale, ko celo nominiranke zanjo govorijo “fem”…
ppps. z razgledanostjo se ne moremo ravno hvaliti…

ah, ja, ja tale mallorca!!! sem že uporabila kot argument v eni debati, ampak vsi še vedno gluhi.

očitno res pojemo, kar nam gostinci servirajo.

Tole piše v SSKJ:

tortílja -e ž (i)

1. v španskem okolju jed iz stepenih jajc,
zelenjave, začimb: delati tortilje; tortilja
s fižolovim nadevom

2. v latinskoameriškem okolju tanek
mlinec iz koruzne ali bele moke,
pečen na vroči plošči ali kamnu: peči
tortilje

Očitno v obeh okoljih poznajo besedo, vendar v vsakem pomeni nekaj drugega.
Po tej logiki (in po tistem, kar je napisal,-a “ni mi jasno”) bi prvo jed morali izgovoriti z lj, drugo pa z j. Hm …