Vprašanje je splošne narave. Pred seboj imate strokovni članek iz menedžmenta (juj, že tole me zbode), poln besed, ki se končajo na -izacija, -njanje, -cija itd., ki so poleg tega še tujke.
Ali tak članek glede na to, da govori o specifični tematiki in ga bo po vsej verjetnosti bral ozek krog ljudi, vseeno poslovenite? Ali pa pustite distribucijo, rekonceptualizacijo, konzerviranje itd.?

Nekako si ne predstavljam, da bi nek članek predeloval brez soglasja avtorja.

Na tem in na drugih mestih sem že večkrat napisal, da so (zame!) tujke sestavni del slovenskega jezika. Tudi besedi ‘specifičen’ in ‘tematika’ :))

Se strinjam z Bobom, strokovno besedilo ima značilno posebnost pred drugimi besedili: strokovno izrazje, ki pogosto zajema veliko tujk. Poleg tega je večina omenjenih tujk že močno uveljavljenih v jeziku: distribucija je že povsem domača, imamo že tvorjenke: distribucijski kanali, distribucijski načini, distribucijsko podjetje ipd. Pri rekonceptualizaciji je mogoče razmišljati kvečjemu o kakšni ponovni vzpostavitvi/opredelitvi ipd. konceptov, ampak je tudi koncept tujka, če smo že pri tem. Konzerviranje je pa treba najprej razvozlati, kaj naj bi to pomenilo – v kontekstu seveda.

Jaz sem pri tujkah pozorna edino in predvsem na njihov pomen: avtorji včasih strokovnost gradijo prav na tujkah in v ne tako redkih primerih se zgodi, da uporabijo napačno tujko za pomen, ki ga želijo izraziti. Edino takrat posegam v izbor tujk, sicer pa ne. Ne nazadnje gre za strokovno besedilo, ki temelji na neki stroki in bolj kot ne na njenem žargonu. Le besedilo naj pa le ne bo povsem žargonsko, to je pa tudi treba paziti.