Večkrat zasledim marsikoga, ki je zelo pozoren na jezik oz. ve. kaj je prav in kaj ne, zato, prosim, če kdo ve odgovore na vprašanja:

1 KAKŠEN JE SLOGOVNO ZAZNAMOVANI VRSTNI RED?
2 KAKŠNI IN KATERI SO BESEDOTVORNI POSTOPKI?
3 KAJ SO STALNE IN KAJ PROSTE BESEDNE ZVEZE?
4 KAKO ZAPISUJEMO LASTNA IN OBČNA IMENA TER KAKO JIH DELIMO?
5 KAKO UPORABLJAMO SKLADENJSKA IN NESKLADENJSKA LOČILA?

6 kaj pa so slovenistke

Predlagam, da si pogledaš v pravopis, ker nekatera vprašanja zahtevajo kar dolge odgovore. Po nekaj strani je napisano o njih v pravopisu.

SLOVENISTIKA in SLAVISTIKA se od leta 2003 na FF deli vsaka na svoj kateder, s tem, da se slovenistika osredotoča zgolj na slovenski jezik.

Pa v slovnico tudi poglej.

Mene pa zanima, ali je Marko Stabej tudi slovenistka? Pa Jože Toporišič, upokojena slovenistka?

1 KAKŠEN JE SLOGOVNO ZAZNAMOVANI VRSTNI RED?
Tak, ki odstopa po kateri od svojih značilnosti. Včasih (dostikrat) je lahko napačen, lahko pa je povsem v redu, ker gre za npr. arhaično besedilo oz. starejše besedilo ali npr. umetniško besedilo ali besedilo, katerega namen je nekaj povedati prav s takim besednim redom ipd.

2 KAKŠNI IN KATERI SO BESEDOTVORNI POSTOPKI?
O kakšnih BT-postopkih ni mogoče razpravljati. Lahko pa govorimo o katerih: izpeljava, sestavljanje itd. Dolga reč, to je stvar predmeta SKJ 3 na FF v okviru študija slovenistike (mislim, da imajo prevajalci tudi nekaj od tega).

3 KAJ SO STALNE IN KAJ PROSTE BESEDNE ZVEZE?
Stalne BZ so tiste, ki vedno obstajajo v jeziku, ne glede na rabo, so torej slovarske enote, npr. Rdeči križ.
Ta besedna zveza ne bo razpadla bo govorjenem/pisanem dejanju, nima torej “začasnega” pomena in vloge, to je njena odločila značilnost, ki jo loči od proste besedne zveze: počičkan zvezek.
Besedna zveza je pa zveza dveh ali več besed, ki ima nek pomen.

4 KAKO ZAPISUJEMO LASTNA IN OBČNA IMENA TER KAKO JIH DELIMO?
To je zelo obsežno poglavje, več o tem v pravopisu. zelo na kratko in zelo na grobo: lastna imena se pišejo z velik začetnico, občna pa z malo začetnico. Lastna imena lahko po svojem pomenu prehajajo tudi med občna in tedaj se pišejo z malo začetnico, to je njihova zelo pomembna značilnost.
Zelo zlajnan primer: prebivalec Francije (lastno ime) je Francoz (lastno ime), delati se francoza (občno ime, ‘ignorirati vse po vrsti’ (verjetno je to značilnost Francozov :)), delati s francozom (‘orodje’).

Lastna in občna imena se delijo na ogromno podskupin, pač glede na to, kaj označujejo:
npr. institucije, oddelke – imena torej, naslove knjig, umetniških del… Poglej v pravopisu, je zelo podrobno razloženo.

5 KAKO UPORABLJAMO SKLADENJSKA IN NESKLADENJSKA LOČILA?
Skladnja je veda o stavkih oz. veda, ki proučuje zgradbo in značilnosti iz tvorjenje in … v glavnem vse v zvezi, s stavki.
Torej so skladenjska ločila tista, ki imajo določeno vlogo v stavku, mu dajo npr. pomen: ? pove, da gre za vprašalni stavek, ! pove, da gre za velelni stavek, ukaz ipd., vejica (,) se uporablja za ločevanje stavkov znotraj povedi ali za npr. naštevanje, pika (.) je končno ločilo.
Neskladenjska raba ločila je taka, ki ne vpliva na pomen stavka, je pa nujna v stavku.
Tudi to je v pravopisu zelo lepo razloženo.

Predlagam, da prelistaš pravopis (prvi, predslovarski del), nato pa vprašaš raje tisto, kar ti ne bo jasno. To so namreč res obširna vprašanja. Povej še, za katero šolo študiraš, bomo lažje pomagali, da te ne bomo zasipali s preveč podrobnostmi. Glede na tematiko predvidevam namreč, da je tole za nek izpit, samo ne na FF, ker drugače bi ti to bilo že znano … 🙂