slavisti na pomoč
Samo sklepam – pridevniki, ki dajo samostalniku (stvari) neko vrednost
Npr. dober kruh, okusna tortica, čudovit človek, …
In še nekaj iz neta (in iz moje stare šole o 3 vrstah pridevnikov)
Pridevnike uvrščamo v pridevniško besedo. Pridevniki so besede, ki jih pridevamo samostalnikom in z njimi natančneje določamo samostalnike.
Poznamo:
0 KAKOVOSTNE (lastnostne),
0 VRSTNE in
0 SVOJILNE pridevnike.
Z vprašalnico kakšen sprašujemo po kakovostnih (lastnostnih) pridevnikih (Kakšno kolo? Modro.).
Z vprašalnico kateri sprašujemo po vrstnih pridevnikih (Katero kolo? Športno.).
Z vprašalnico čigav sprašujemo po svojilnih pridevnikih (Čigavo kolo? Markovo.)
Kakovostni ali lastnostni pridevniki
Stopnjevanje
Poznamo tristopenjsko ali komparativno stopnjevanje: osnovnik/pozitiv, primernik/komparativ, presežnik/superlativ;
in dvostopenjsko ali elativno: fantastično, prelepo …
Trostopenjsko stopnjevanje:
a) z obrazili na -ši, -ji, -ejši:
* lep, lepši, najlepši;
* globok, globlji, najgloblji;
* debel, debelejši, najdebelejši;
b) s prislovi bolj, najbolj ali manj, najmanj:
* črn, bolj črn, najbolj črn;
* mrk, manj mrk, najmanj mrk;
c) s spremembo osnove: sladek, slajši, najslajši.
Določna in nedoločna oblika pridevnika
Določno rabimo, da označimo že znano lastnost, npr.:Blaž ima siv in rjav plašč. Sivi je oguljen. Določno obliko prepoznamo po končnici -i.
Sklanjanje pridevnikov
Sklanja se jih po vzorcu 4. sklanjatve samostalnikov.
Vrstni pridevniki
Izražajo vrsto: iz česa je kaj, način uporabe oz. na kaj kaj deluje: marelična (marmelada) iz marelic; leseni (stol) iz lesa; ročna (žaga) z roko; električni (stroj) na elektriko.
V moški obliki je imenovalnik ednine na -i.
Sem sodijo še: slovenska (zemlja), slovenski (jezik), Slovenska (Bistrica); ljudska pesem…
Svojilni pridevniki
Tvorimo jih iz samostalnikov in izražajo svojino: mama – mamin, oče – očetov;
Janko – Jankov, Miha – Mihov, Špela – Špelin, Karmen – Karmenin…
Svojilne pridevnike iz lastnih imen pišemo z veliko začetnico.
Napačne oblike: Mihatov, Žigatov, Jakatov in tudi Mihin, Jakin, Žigin – ustrezne oblike: Mihov, Jakov, Žigov
Nisem prepričana, če sem prav razumela. Npr. v stavku: v roki držim svež izvod revije The Times.
Je torej svež (brez končnice -i), ker lastnost še ni znana? Določno obliko bi tako oporabili v drugem stavku (npr. Sveži izvod revije sem prebrala.)?
Ali je morda sveži izvod, ker je imenovalnik ednine?
Pomoč, prosim!
Gre za nedoločno in določno obliko kakovostnega pridevnika. Najprej se uporabi nedoločno, nato ob naslednji omembi pa določno obliko.
Pomen določne oblike pridevnika je pogosto zelo blizu pomenu vrstnega pridevnika – kateri izvod si prebrala, starega ali svežega. Če pa ugotavljaš, da je tam svež izvod revije in da ti je sveži všeč, gre pa za (ne)določno obliko kakovostnega pridevnika.
Seveda je z zapisom (ne)določna oblika kakovostnega pridevnika v zgornjem zapisu mišljeno, da sta uporabljeni obe. Torej najprej se uporabi nedoločno in nato določno obliko, kar je tudi razloženo, in sicer v odstavku pred tem.
Hja, po pravopisu je to korektna oblika, torej Karmenin, Inesin … Ampak vprašanje pa je, kako je z rabo teh svojilnih oblik. Po mojem je ni. 🙂 Jaz prav zanesljivo ne bom rekla Karmenina knjiga. Inesina, hmmm, bi mogoče še šlo, Karmenina pa kar nekako ne.
O saj takih cvetk je še nekaj – poglej geslo razlaganje v SSKJ: končati z razlaganjem. Ne moreš verjamet! 🙂
Če prenehanje z delom še nekak razumem, ker se mi zdi, da hoče SSKJ nakazat ljudske primere, pa zgornjega razlaganja sploh ne razumem. Kako se jim kaj takega sploh lahko zapiše?! Ok, je že res, da SSKJ ni pravopisno normativen, ampak skladnja bi pa menda morala štimat … 🙂