slabi odnos v zvezi

pozdravljeni,

Prebrala sem ze veliko clankov na tej strani pa sem le prisla do tega da sem premagala strah…no da se jaz napisem nekaj stvari, ki jih res ne razumem in nevem vec kaj narediti. S partnerjem sva skupaj ze skoraj 4 leta. Oba sva stara 23 let. Imava tudi otroka starega 4 mesece in vse to skupaj se je zacelo cisto na zacetku nosecnosti. No takrat je bilo se dokaj vredu je pa res da nikoli ni hotel sodelovati v stvareh v povezavi “otroka”. Bil je glih on tisti, ki si ga je najbolj zelel na zacetku, govoril kaj vse bo naredil in spremenil stvari glede sebe. No nekaj od tega je slo na boljse nekaj pa na slabse. Moti me precej njegovo grdo obnasanje do mene in da nikakor nemoreva vec sfunkcionirati pri komunikaciji. Sem se zelo zaprla vase glede teh stvari in hitro si vzamem k srcu kasne stvari pa ceprav vem da nebi smela. Trenutno stanje med nama- se non stop kregava za brezveze, njega vedno zmoti sama ena mala stvar in se takoj zacne grdo obnasati do mene, podvigne glas nad mano, me zali in kritizira. To poslusam vsaki dan. Probam se pogovoriti in razcistiti vse stvari med nama ampak je misija nemogoce. Vedno mi rece “skos tezis”. Na zivce mi gre ker nikoli ne velja moja beseda ubistvu je manjvredna kokr pa njegova. Vedno more biti vse po njegovo cene je spet jok in stok. Sem mamica 4 mesecnega otroka in sem sama za vse in to me res zelo zalosti in priznam da sem zaradi partnerja v depresiji. Nimam niti druzbe niti nikamor nemorem ven. Vedno se izogiba delu pa tocno ve da potrebujem pomoc in tudi vidi stvari, da so za narditi ampak ga ne briga zacne se pa itak takoj znasati nad mano, ces da sem nesposobna nardit eno stvar. To je bilo glih vceraj oprala sem zjutraj perilo in sem dala v sod za cunje ampak ker sem imela toliko drugega dela sem si pustila perilo za konec, sem hotela prej se uspavati otroka. Ne on je nesposoben prijet sod za cunje in jih namesto mene obesit. Ta cas sem NJEMU kuhala kosilo, ki ga na koncu ni niti jedel zato ker je bil celi dan zunaj s prijatelji. Vedno pohaja vn s prijatelji, vcasih ga pijejo vcasih se kasnega skadijo in on dobro ve da to meni ni vsec. Rekel je da od novega leta bo pustil vse to skupaj ampak se se kar nadaljuje. Za otroka pa itak nic ne prasa niti nic ne pomaga. Veckrat znorim nad njim glede vseh takih stvari ampak on avtomatsko nerazume. Vcasih se pocutim k da govorim steni. Veckrat prihajajo njegovi prijatelji po 9 uri in sem mu ze 100x rekla da po 9 uri nima kaj folk delati pri nas ker imava otroka in tudi on rabi mir za spanje. Mi je pa ze nevem kolikorat rekel, da mu je dal da ima sploh otroka z mano, da sem nesposobna mama ker sem nehala dojit in to so take teske besede zame. Nezaveda se, da nisem imela dovolj mleka zakaj? Zato ker me je skos sekiral nisem nic spala jedla, ker sem zgubila apetit (v dveh mesecih po porodu sem zgubila 14kg) borim se ze od nekdaj z anemijo. Posledicno zaradi tega tudi kaksen dan nemorem nic, ker avtomatsko se tako slabo pocutim sem dobesedno ko zombi. Nato sem jaz lenuh, nic ni od mene, nesposobna, glupa itd… njemu karkoli razlozit nemores ker tudi noce nic poslusati pa ceprav sem se mu hotla veckrat izpovedati svoje obcutke in custva in kaj on meni nazaj rece “nehaj se smilit sama seb” iskreno nevem kaj naj se naredim, da bi me razumel? Po vsemu temu k sm mu pomagala v zivljenju, nardila dobrega zanjga, skrbela in ga spodbujala dobim tole v zameno. Nevem zakaj on mene vidi v tako slabi luci??? Vedno k sm mu hotla pomagat pa mu dat nasvet se je razjezil in rekel da itak skos samo pametujem in nato klical svojo mamico da mu je povedala isto stvar kakor sem jaz njemu. Ni mi bilo vsec tudi to da me je on primerjal s svojo mamo. Njegova mama ima 59let?‍♀️(imela ga zelo pozno). Kao da se ne morem primerjat z njegovo mamo ker je v bolsi formi kakor jaz. Z njegovo mamo se pa dokaj dobro razumem. Je zelo posebna in cudnega karakterja ampak je pa zelo vredu ampak nje vcasih res ne razumem glede kasnih stvari. Jaz sem cisto drugace vajena stvari kakor ona in tukaj pridejo veckrat konflikti. Ziviva sama ampak vsak vikend in vsako sredo prezivljamo cas skupaj ker se vedno stulijo vmes odkar imava otroka. Nikakor se nemorm znebit njegove mame in tete. Do otroka komaj pridem ker ga imata skos v rokah dobesedno si ga podajajo k da je neka zoga. Sem povedala da mi to ni usec in jim povedala par stvari. Bil je tak nos do tal da vam nemorem opisati ampak kljub temu ne upostevata mojih ukazov kadar mojega partnerja ni zraven in se obnasata do mene cisto drugace kakor kadar je doma. Kadar je on doma pa jim nekaj rece se takoj umakneta. Bilo je se veliko drugih stvari vmes, bi lahko napisala celo knjigo…. Problem pa je, da si zelim it ziveti na samo ampak zal nimam te moznosti, vrnit domov k starsem se pa zal tudi nemorem :/  in ker sem tudi trmasta oseba iskreno dost pozitivne narave vedno imam neko upanje v “partnerja” in ne odneham ceprav imam v glavi da pac se stvari nikoli vec nebojo spremenile ker je on tudi zelo trmast. Veckrat kadar se skregava mi tudi vedno ampak res vedno nekaj kupi kokr “opravicilo” zelo lepo od njega cenim zelo ampak mi to ni vec usec ker imam obcutek da to dela ker manipulira z mano in misli, da ce mi nekaj kupi kar imam rada da bom pozabila na vse slabe stvari ampak iskreno nemorem ker se mi vedno vse v glavi vrti. Nevem vec kaj narediti in prosim povejte ce je kaj v meni narobe?!? Kako naj se z njim pogovorim in mu razlozim stvari? zakaj me gleda za tako slabo osebo?

Ne da se mi sploh brat te solate, samo to ne more bit res, tu ste baje vsi v srečnih vezah, razen 3 moških luzerjev.

Za začetek izkoristi te srede in vikende, ko ste skupaj z njegovo mamo in sestro ter se tisti dan naspi in spočij.

Pa partnerju povej, da moraš nekam po opravkih, v trgovino in mora tisti čas on poskrbeti za otroka.

Občutek imam, da hočeš popolnoma sama skrbeti zanj in partner sploh nima niti možnosti kaj narediti zanj.

Ko boš spočita, boš mogoče malo drugače gledala na svet. Pa ne poslušaj razčiščevati zadev takrat, ko sta že itak oba slabe volje, ker se bosta takrat samo še bolj pričkala.