Skupno življenje

Kar se pa tiče teme o skupnem življenju in ljubezni… da ne bomo nenehno o stvareh izven konteksta nabijali, pa se jaz ne strinjam s tem, da skupno življenje uniči ljubezen.
Mislim, da šele, ko z nekom zaživiš, dejansko občutiš pravo ljubezen in ugotoviš, da to ni samo zaljubljenost in seks, ampak veliko več od tega. Vsa toplina, s katero tvoja draga oseba napolni vajin skupni dom, tudi vse tiste malenkosti preko katerih spoznavaš partnerja, od tega, da recimo pusti dvignjen pokrov školjke, do tega kako spi, kako sladko kavo pije, kakšen je, ko je res on v svoji najboljši in najslabši izvedbi, pa stvari, ki jih skupaj počneta in vse tiste dolge ure, ki jih skupaj preživita in ki po nekaj letih zveze postanejo sicer samoumevne, ampak še vedno zelo posebne.
Kaj je v primerjavi s tem nekaj romantičnih zmennkov in nekaj skupne telovadbe, ki se ji reče seks? Bolj malo.
Skupno življenje lahko uniči predvsem blef v ljubezni, igranje, avanturo. Lahko ti poda precej realno sliko o tem ali gre za ljubezen ali nekaj drugega, recimo skupno druženje in beg pred osamo ali iskanje spolnih vrhuncev, včasih celo samo iskanje “cimra”. Če je ljubezen res ljubezen, je skupno življenje ne bo uničilo. In ne bo potrebe po nenehnem bežanju iz skupnega doma in iskanju drugih stimulansov naših čutil v zunajem okolju. Če je ljubezen, ljubezen, sta si dva dovolj drug drugemu in štiri stene ju ne ogrožajo. Če pa ljubezen ni ljubezen, potem zna biti tudi zelo naporno 48 ur preživeti z določeno osebo v enem prostoru. Čeprav… danes, ko imaš tudi partnerje, ki v skupnem prostoru preživijo vsak na svojem računalniku celo po pol dneva, je tudi ta teorija lahko postavljena na glavo. 🙂

Ah no, zdaj pa že vidim, kako se tvojemu smeji, ko te bere oziroma, ko te bo bral. 🙂 Upravičeno se mu. 😉

ja danes ga ni, je prikrajšan za naval smeha. 🙂

Drugače pa mislim, da me kar rad bere. Včasih tudi kaj smešnega napišem.

še par firm bankrotira in ljudem zaplenijo stanovanja … pa se bo živelo “skupaj” pod gasilskimi šotori.