Skupno življenje
da bi morali uzakoniti dvoboje (vseeno: pištole, meči, strup …)
ker “ljubezen” je nekaj česar ni … je samo “lepa” predstava kaj navaden f.u.k je.
skupnost dveh (vsaj zaenkrat) je vse kaj drugega — najpreje biti človek, socialno bitje …
Skozi skupno življenje šele spoznaš sebe in drugega. Zato je takšno življenje veliko večji izziv, kot pa, če nekoga vidiš le občasno.
Saj vemo, da se lahko z nekom odlično razumemo, če ga vidimo le enkrat na mesec oziroma, če je med njima varna distanca, ki vsakemu omogoča, da živi tako, kot mu ustreza.
Problem je, ker ljubezni ni, ampak le sebičnost. Ne pa, da bi jo skupno življenje uničilo.
da bi morali uzakoniti dvoboje (vseeno: pištole, meči, strup ...)
ker “ljubezen” je nekaj česar ni … je samo “lepa” predstava kaj navaden f.u.k je.
skupnost dveh (vsaj zaenkrat) je vse kaj drugega — najpreje biti človek, socialno bitje …[/quote]
Čakaj malo, definicije ljubezni so bile že milionkrat povedane, kakšen naj bi bil plemenit človek tudi. Borbe in tako naprej (znaš rokovati z boldanim?) so za potem, ko sta dva že čisto besna. Torej, vprašanje ostaja.:)
Skupno življenje je lahko nadgradnja odnosu dveh, ki se imata rada, si želita bližine drug drugega. Uniči kvečjemu zaslepljeno zaljubljenost, ki bi v vsakem primeru slej kot prej izpuhtela. Seveda je to preizkus zrelosti in na nek način odgovornost. Dva se odločita za skupno življenje (a še vedno vsak s svojo hrbtenico), kar pomeni, da drugega sprejemaš z vsemi + in – ter ga ob prvih negativnih znakih ne pošlješ na vlak in domov:).
da bi morali uzakoniti dvoboje (vseeno: pištole, meči, strup ...)
ker “ljubezen” je nekaj česar ni … je samo “lepa” predstava kaj navaden f.u.k je.
skupnost dveh (vsaj zaenkrat) je vse kaj drugega — najpreje biti človek, socialno bitje …[/quote]
Čakaj malo, definicije ljubezni so bile že milionkrat povedane, kakšen naj bi bil plemenit človek tudi. Borbe in tako naprej (znaš rokovati z boldanim?) so za potem, ko sta dva že čisto besna. Torej, vprašanje ostaja.:)[/quote]
v kakšni “merski” enoti (oprijemljivi, možno izmeriti …) si lahko drug drugemu menjava ljubezen???
tudi različna “verovanja” so neskončnokrat povedana … pa še nihče ni videl vsaj “pi.č.ki.nega dima” — kaj šele svetega duga, Budino zapoved, Alaha …
btw: človeška “plemenitost” nima blage zveze z ljubeznijo!! — plemenit je tudi tisti, ki ubije koga, ki streže po mojem življenju in življenju mojih!!
Zaljubljenost pa je le trenutek, ko nam nekdo omogoča projiciranje naših lastnih želja in idealov. Nekaj takega, kot če bi imel čudežno ogledalo, ki bi me prikazovalo točno takšnega, kot si želim biti. Idealnega. 🙂
Saj ne moremo imeti v času zaljubljenosti radi drugega, če ga niti ne poznamo. Zaljubljen v zaljubljenost zato pomeni biti obseden s samim sabo.
Človek je socialno bitje in večina ljudi nerada živi sama. Konec koncev je samsko življenje dražje, razen če si dovolj skromen, da ne potrebuješ več, kot najeto sobico. Za večino ljudi je odločitev za življenje s partnerjem povsem praktična. S starši nočejo živeti, ali se pa ne razumejo dobro, samska sobica se jim zdi premalo prestižna, za življenje s sostanovalci po “ameriško” tudi niso, denarja za lastno stanovanje nimajo. In ker je odločitev praktična, jo je nesmiselno povezovati z nekimi romantičnimi sanjarjenji. Ženske si za partnerja najpogosteje izberejo moškega, ki ustreza njihovi viziji življenja, je dovolj praktičen, naiven in prilagodljiv. Moški si ponavadi izberejo partenrico, ki je dovolj podredljiva. Večina zvez v romantičnem smislu ni nič posebnega, to pa tudi ni njihov namen. Ljudje pač živijo skupaj, ker rabijo nekoga.
ljudje smo vse kaj drugega kot vi M&M !! komprende?!
moški so nam kolegi (ne pa konkurenca, ki ima rada ženske) in ženske so nam sobivanje – osmišljanje skupnosti.
S starši ne živim, ker sem že precej mlada začutila željo, da se razvijam po svoje, živela sem v hiši z desetimi cimri , pa sem si zaželela malo miru, živela sem v samski sobici, pa se od tam nisem odselila zato, ker bi mi manjkal prestiž, ampak je bila lastnica malo psihopatska… Zdaj živim s človekom, ki me dovolj zanima, da ga želim vide(va)ti tudi v manj sijajnih situacijah; ko je tečen, žalosten, besen, občutljiv, pa še bi se našlo. Praktičen je res (a veš, kako super mobilno mizico za komp je izumil?), prilagodljiv malo manj (kimavčki me ne zanimajo), naiven pa ravno toliko, da lahko vidiš, kako nepokvarjen je.
Ne vem, kakšne so sicer tvoje izkušnje z romantičnimi zvezami, ampak meni se ta, v kateri sem, zdi zelo posebna. Obojestransko učenje, nastavljanje ogledala, smeh do solz, celonočni pogovori … meni je fajn. In zato živim z njim, ne pa zato, ker bi hotela biti z nekom.
A to pomeni, da pričakuješ, da bo naslednje leto skupno življenje uničilo vajino ljubezen? 🙂
No, zanimivo se mi zdi, da je tvoja draga čutila neverjetno potrebo po tem, da se oglasi oziroma da potrdi svoj obstoj. Če se je že “pofočkala” in zaznamovala svoj teren na forumu, bi lahko vidva skupaj ustvarila kakšen moško-ženski partnerski pogled na določeno temo. 🙂
Če se pa boji, da bi te katera druga, “zapecala”, pa te bo morala kar nagant z interneta. Tako je to pri spletnih zvezah. 🙂
A to pomeni, da pričakuješ, da bo naslednje leto skupno življenje uničilo vajino ljubezen? 🙂
No, zanimivo se mi zdi, da je tvoja draga čutila neverjetno potrebo po tem, da se oglasi oziroma da potrdi svoj obstoj. Če se je že “pofočkala” in zaznamovala svoj teren na forumu, bi lahko vidva skupaj ustvarila kakšen moško-ženski partnerski pogled na določeno temo. 🙂
Če se pa boji, da bi te katera druga, “zapecala”, pa te bo morala kar nagant z interneta. Tako je to pri spletnih zvezah. :)[/quote]
Nič ne pričakujem, to pomeni. 🙂 Ne morem pa pisat o nečem, kar se še ni zgodilo, če me razumeš. 🙂
Če se boji, to le pomeni, da ji veliko pomenim in bom že sam poskrbel za to, da se ne bo bala. Tako to je pri meni. :))
A to pomeni, da pričakuješ, da bo naslednje leto skupno življenje uničilo vajino ljubezen? 🙂
No, zanimivo se mi zdi, da je tvoja draga čutila neverjetno potrebo po tem, da se oglasi oziroma da potrdi svoj obstoj. Če se je že “pofočkala” in zaznamovala svoj teren na forumu, bi lahko vidva skupaj ustvarila kakšen moško-ženski partnerski pogled na določeno temo. 🙂
Če se pa boji, da bi te katera druga, “zapecala”, pa te bo morala kar nagant z interneta. Tako je to pri spletnih zvezah. :)[/quote]
Nič ne pričakujem, to pomeni. 🙂 Ne morem pa pisat o nečem, kar se še ni zgodilo, če me razumeš. 🙂
Če se boji, to le pomeni, da ji veliko pomenim in bom že sam poskrbel za to, da se ne bo bala. Tako to je pri meni. :))[/quote]
Ne vem, ne vem. Moj recimo ve, da pišem na forumu. Pod drugim nickom oziroma različnimi. In redno prebira in včasih kaj komentirava skupaj. Pa se ne boji in ne hodi markirat mojih izjav in najine zveze na forum. Je pa res, da se nisva spoznala na netu. Drugače pa mislim, da sam najbolje veš, kaj pomenita strah in bojazen v zvezi.
Drugače pa vama želim vse dobro in okusne piškote. 🙂
Kako pa tvoj ve, kaj je tvoje, če si pod različnimi nicki? :)) Vem, kaj pomenita strah in bojazen. Vem pa tudi kaj pomenita brezskrbnost in ležernost. In hvala enako. :))
Pisanje pod različnimi nicki, je prav tako posledica strahu.[/quote]
Ni posledica strahu. Jaz se zavedam, da na internetu nismo anonimni. Nočem pa ustvarjat forumske kariere. Časi, ko smo “gor postavljali” določene forume, so zame že mimo. Občasno pa še kakšnega obiščem. Ime je prilagojeno temi, tukaj ni neke hude filozofije. 🙂
Pisanje pod različnimi nicki, je prav tako posledica strahu.[/quote]
Ni posledica strahu. Jaz se zavedam, da na internetu nismo anonimni. [/quote]
Torej JE posledica strahu pred nečim, sicer bi pisala več, če bi bi bila anonimna.
Ni posledica strahu. Jaz se zavedam, da na internetu nismo anonimni. [/quote]
Torej JE posledica strahu pred nečim, sicer bi pisala več, če bi bi bila anonimna.[/quote]
Ne. Količina mojega pisanja je odvisna predvsem od časa.:) Danes ga recimo imam kar precej. Ponavadi mi ga pa primanjkuje.
S tem, da se zavedam, da nismo anonimni na internetu, sem mislila nekaj drugega. Predvsem na neko lastno odgovornost do napisanega. Na to, da pišem enako kot da bi imela skozi isti nick ali pa svoje lastno ime in priimek. Da se pač ne poskušam skrivat pod različnimi nicki, ker vem, da je to pointless. 🙂
Sicer pa kdo je pozoren bralec, lahko hitro tudi po načinu pisanja ugotovi, da nekaj piše ena in ista oseba. Sploh če gre za zapise daljše od dveh stavkov, kar moji običajno so.
Seveda pa če bi bila registracija obvezna ali če se drugače ne bi dalo pisat kot s prijavo, bi se pa malce pomatrala, pa se vsakič prijavila. Tudi zato, ker imamo na isti ip številki prijavljenih več računalnikov na katerih berejo ta forum. 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.