Skupinski sex
Tole še lahko drži- Pa tudi ni čisto nujno, sploh po nekaj dlje časa.Če pa je partner res človek vreden tega imena o tem spregovori in potem dela tako, kot obema ustreza.Če ne gre drugače – najdeta nek kompromis.Tole je pa lastninjenje partnerja in malce nezrelosti. Ne prenese niti misli?!Veš da obnašanje do partnerja kot do svoje lastnine ne prinese nič dobrega v razmerje? Tudi partner je človek in kot takega ga je treba upoštevati.Sicer pa – Manuella – je to le moje mnenje. Ne vsiljujem ti ga – le povem, da obstaja alternativa.[/quote]
Rok, nisi me razumel. Tole ni lastninjenje partnerja. Jaz sem govorila v prvi osebi. Jaz sem tista, ki ne prenesem niti misli, da bi se me dotaknil kdo drug kot moj partner. Nisem rekla, da ne prenesem misli, da bi se kdo dotaknil mojega partnerja.
Jaz pač čutim tako. Ker ljubim, resnično ljubim, ne prenesem, da bi se me kdo dotaknil. Če vidim, da me kdo malo bolj pogleda, bi mu izpraskala oči. Ne vem no, mogoče sem čudna, ampak sem zvesta svoji ljubezni z dušo in telesom.
Tole še lahko drži- Pa tudi ni čisto nujno, sploh po nekaj dlje časa.Če pa je partner res človek vreden tega imena o tem spregovori in potem dela tako, kot obema ustreza.Če ne gre drugače – najdeta nek kompromis.Tole je pa lastninjenje partnerja in malce nezrelosti. Ne prenese niti misli?!Veš da obnašanje do partnerja kot do svoje lastnine ne prinese nič dobrega v razmerje? Tudi partner je človek in kot takega ga je treba upoštevati.Sicer pa – Manuella – je to le moje mnenje. Ne vsiljujem ti ga – le povem, da obstaja alternativa.[/quote]
Rok, nisi me razumel. Tole ni lastninjenje partnerja. Jaz sem govorila v prvi osebi. Jaz sem tista, ki ne prenesem niti misli, da bi se me dotaknil kdo drug kot moj partner. Nisem rekla, da ne prenesem misli, da bi se kdo dotaknil mojega partnerja.
Jaz pač čutim tako. Ker ljubim, resnično ljubim, ne prenesem, da bi se me kdo dotaknil. Če vidim, da me kdo malo bolj pogleda, bi mu izpraskala oči. Ne vem no, mogoče sem čudna, ampak sem zvesta svoji ljubezni z dušo in telesom.
Tole še lahko drži- Pa tudi ni čisto nujno, sploh po nekaj dlje časa.Če pa je partner res človek vreden tega imena o tem spregovori in potem dela tako, kot obema ustreza.Če ne gre drugače – najdeta nek kompromis.Tole je pa lastninjenje partnerja in malce nezrelosti. Ne prenese niti misli?!Veš da obnašanje do partnerja kot do svoje lastnine ne prinese nič dobrega v razmerje? Tudi partner je človek in kot takega ga je treba upoštevati.Sicer pa – Manuella – je to le moje mnenje. Ne vsiljujem ti ga – le povem, da obstaja alternativa.[/quote]
Rok, nisi me razumel. Tole ni lastninjenje partnerja. Jaz sem govorila v prvi osebi. Jaz sem tista, ki ne prenesem niti misli, da bi se me dotaknil kdo drug kot moj partner. Nisem rekla, da ne prenesem misli, da bi se kdo dotaknil mojega partnerja.
Jaz pač čutim tako. Ker ljubim, resnično ljubim, ne prenesem, da bi se me kdo dotaknil. Če vidim, da me kdo malo bolj pogleda, bi mu izpraskala oči. Ne vem no, mogoče sem čudna, ampak sem zvesta svoji ljubezni z dušo in telesom.[/quote]
ne sam da misliš da si čudna, res si čudna? kaj pa ko greš ginekologu? te pregleda z robotsko roko?
Razumem.
Pa misliš da se intenzivnost teh tvojih čutenj ne bo sčasoma malo zmanjšala? Ne mislim hitro, z danes na jutri, mislim na obdobje 15 – 30 let?
SIcer pa mogoče se res ne bo. Naj ti to stanje traja, če le želiš tako.[/quote]
Ne vem, mogoče. Za enkrat se še ni, pa nisem več ravno rosno mlada. Pa vem, da lažje živijo ženske, ki lahkotnejše jemljejo te stvari. Jaz sem pač takšna. Ne bom pa rekla, da se ni mogoče spremeniti, kajti zarečenega kruha se največ poje.
js pač osebno lahko imam rada več oseb hkrati, celo zaljubim se lahko v več oseb hkrati in nevidim zakaj prijatelji ki se dobro razumejo, so si blizu po hobijih in veliko časa preživijo skupaj nebi mogli tudi sexat skupaj….tako kot lahko trdim da je kr nekaj oseb(prijateljev, družina) za katere bi bila priprauljena u življenju marsikaj žrtvovat ker mi veliko pomenijo in jih imam RADA
in nikakor tut slučajno nism in nebom nikoli oseba brez čustev, ampak sm celo obratno….mogoče čustva celo pretirano izražam: čustva se mi vidijo že iz obraza in tona glasu tako da je nemogoče spregledat mojo jezo, veselje , žalost in vsa ostala mn pogosta čustva ker jih js skrivat ne znam,,,,ko sm žalostna se zjokam(to bolj malo kdo razume ker ostali jokajo samo na skrivaj ampak pač taka sm) ampak jokam pa tudi od sreče ko sm srečna in meni osebno je biu sex ki sem ga mela s temi prijatelji nekaj najlepšega in najboljšega in sm se parkrat skori zjokala iz čistega užitka….čeprou mi je tudi sex z 1 osebo če se ta res potrudi neki najlepšega….eno in drugo ma svoje prednosti in je vsj pri meni odvisno tudi od razpoloženja
sicr pa sm malo posebna oseba in se zaljubim v tipe s katerimi uživam v sexu in mi je z njimi lepo tako da vsaj zame una teorija kako lahko človek ljubi samo 1 osebo ne drži seveda pa spet odvisno od definicije ljubezni ki se pri meni nanaša na:
srečo ko sta z to osebo skupi
pogrešanje in stalno razmišljanje o njej če nista
zaupanje in odkritost
razumevanje drug drugega
spoštovanje(to je relativn pojem ampak osebno ne jemlem da me tip ne spoštuje če sexa s še eno in to mene ne moti in se s tem strinjam)
nesebičen odnos(misliš na to kaj želi druga oseba. ne samo na to kaj želiš ti)
medsebojna pomoč ko je potrebno, zanesljivost
in ja konec koncev tudi to da se trudiš izpolnit njene želje…seveda pa je pomembno da pri tem ne tajiš svojih
pa sploh po tej logiki oni med sabo tudi nebi mogli bit prijatelji ker so z mano grupno sexali?
ne ne, vsj primeni ljubezen ni tako zelo omejena stvar, da bi jo morala delit samo z eno osebo
pa teh nekaj oseb imam ravno tako rada kot nekdo drug mogoče eno
in razumem tudi to bibita melita da se tebi gravža da bi skupinsko sexala….meni se pa recimo gravžajo druge stvari ki pa domnevam so tebi nekaj normalnega…ampak to je pač stvar posameznika
če se oba partnerja strinjata lahko skupinski sex popestri zvezo, če se ne oz. en to naredi ker hoče osrečit drugega(njemu pa se to upira) pa jo lahko tudi uniči…vsj moje mnenje je tako
lih gledam da sm spregledala 2 strani komentarjev heh
kakorkoli nevem zakaj bi se kdokrkoli mogu obremenjevat pri stvareh kot so
kaj točno je ljubezen, kaj je v življenju prav
tudi če bi šli v drugačne teme:ali obstaja posmrtno življenje ali duša ali je ob smrti vsega konec ali spet kakšna druga različica ter naprimer kakšen bo naš otrok? itd.
so stvari ki nimajo pravega ali pa vsj ne TOČNEGA in 100% resničnega odgovora in ravno za to je nepravična da o njih sodimo kot neko obče resnično
zakaj bi jaz trdila prijateljici da po smrti naše duše ni več, če ona verjame da bo šla v nebesa.,..pa nobena od naju nima znanstvenega dokaza da druga trditev ni resnična
torej imam tudi jaz pravico do svoje definicije ljubezni, ve ki pa se z njo ne strinjate pa pač do svoje in tako kot jaz ne smem trditi da je moja prava za vse ljudi tudi vi ne smete!
tako da prosim da niste eni tistih naivnih ljudi ki so prepričani kako imajo vedno edino oni prav in kar drugi rečejo če se ne pokriva z njihovim ne more biti res, tisti ki pač ste ujeti v pravljični svet z večnim jaz se ne motim in vse kar rečem je obča in edina resnica se mi pa smilite
Verjemi mi – čudna si in brez skrbi, da ima ta čudnost celo kako grško ali latinsko ime, ampak brez panike 😉
Vsi ljudje si želimo pozornosti. Male pozornosti. Mogoče nam je ob tem nelagodno, ne vemo kaj bi.. ampak vsekakor ta želja ne izgine kar tako, samo zato, ker smo našli nekoga, ki ga ljubimo in vsekakor v vsej mešanici odzivov ni tako močnega odpora, kot ga opisuješ.
Večkrat vidimo kako žival, ki pridedo neznanca, da ga poboža in se nasmehnemo, ampak želja po dotiku in prijetni prisotnosti, je prirojena tudi vsem ljudem, jo pa večina izgubi – zaradi okolja (tudi narodne kulture) ali, kar je dostikrat huje: zlorab v otroštvu in tudi kasneje. Odpor do “približanja” je dostikrat podzavesten refleks pridobljen s psihološko travmo.
No, tvoj odpor, je po mojem manj hud, mogoče nič drugega kot izraz ljubosumja in se zdi v prvi vrsti defenziven, samo pred čim… česa te je strah? Da bo kdo razdrl vajno ljubezen? Otresi se ga, to je neumnost…
tudi meni se zdi tole precej pretirano. izpraskati oči nekomu, ki te malo bolj pogleda??? zakaj se počutiš tako ogrožena? komu ne zaupaš? sebi ali partnerju?? kajti to, da te nekdo malo bolj pogleda, nima ničesar s tvojo zvestobo in ljubeznijo.
Jaz pa manuelo čisto razumem. Če imaš nekoga resnično rad, pravim resnično, potem si pač čisto nič ne želiš pozornosti in nežnosti nekoga drugega. Kaj vam je tukaj tako težko razumeti? Tudi jaz ne prenesem ostudnih pogledov slinastih starcev…
Meni moj moški popolnoma zadostuje in verjamem da je podobnih manuel še veliko. Temu se reče prava ljubezen
Na žalost jih je kar nekaj, teh “Emanuel”, ja – posebno pri nas. Recimo v toplejših krajih, Sredozmenlju itd, jih je dokazano manj. Sto razlag zakaj. Kakorkoli… sproščen, zaljubljen človek ima redko odpor do “poželjivih pogledov” neznancev – kvečjemu mu stvar še bolj ugaja, saj zaljubljenost, kot je znano povzroča evforijo, ki ponavadi izgladi in poviša prag tolerance. Po mojem gre pri E. za nekaj drugega, za kaj točno pa bo morala odkriti kar sama, če bo seveda želela. Če ne pa tudi prav – ne bo konec sveta.
Peace.
Verjemi mi – čudna si in brez skrbi, da ima ta čudnost celo kako grško ali latinsko ime, ampak brez panike 😉
Vsi ljudje si želimo pozornosti. Male pozornosti. Mogoče nam je ob tem nelagodno, ne vemo kaj bi.. ampak vsekakor ta želja ne izgine kar tako, samo zato, ker smo našli nekoga, ki ga ljubimo in vsekakor v vsej mešanici odzivov ni tako močnega odpora, kot ga opisuješ.
Večkrat vidimo kako žival, ki pridedo neznanca, da ga poboža in se nasmehnemo, ampak želja po dotiku in prijetni prisotnosti, je prirojena tudi vsem ljudem, jo pa večina izgubi – zaradi okolja (tudi narodne kulture) ali, kar je dostikrat huje: zlorab v otroštvu in tudi kasneje. Odpor do “približanja” je dostikrat podzavesten refleks pridobljen s psihološko travmo.
No, tvoj odpor, je po mojem manj hud, mogoče nič drugega kot izraz ljubosumja in se zdi v prvi vrsti defenziven, samo pred čim… česa te je strah? Da bo kdo razdrl vajno ljubezen? Otresi se ga, to je neumnost…[/quote]
Pa ti to resnomisliš, da je čudna? Men se zdi čist normalna, dost bolj kot vsi drugi tu skup.
Neki najbolj normalnga je, da če ljubi svojga dedca, da je drugi ne zanimajo. Kej je tu čudnga? Dost bolj čudn so tisti, ki hopsajo vsevprek zravn pa govorijo kok ljubijo svojga partnerja.
Ma dej no, ena normalna se pojavi med nenormalnimi, da je za vas čudna ah jej jej…
no js pri tipu to odobravam v meji normale, če on odobrava pri meni, seveda pa jasno hočem vedet za koga gre in se tut sama odločit če mi je una ok in ma do njega primeren odnos in konec koncev da tega ne počne na skrivaj z 50 različnih punc….če pa bi meu še 1,2 lušni poleg mene s katere bi se šli grupiče sm pa takoj za:)))
Forum je zaprt za komentiranje.