Skupaj ali narazen “ne-bi”
No, pa vseeno hvala za odgovor, čeprav nisem pričakovala takšnega zgražanja. Veste, včasih smo enostavno v dvomih, če te nekdo prepričuje v kaj nasprotnega, kot sam misliš. Občudijem pa Vas, ki očitno niste nikoli. Pa malo zamižite, če ste slučajno odkrili kakšno slovnično napako. V upanju, da lahko še kdaj postavim kakšno “hudo” vprašane, Vas lepo pozdravljam.
Glede na to, da je po najdi.si kar v četrtini primerov to napisano skupaj, vprašanje še daleč ni tako nepotrebno. In pri pridevnikih ter samostalnikih “ne” že uporabljamo kot predpono, tako da ni čisto nemogoče, da bo v kakšnih 20 letih to prišlo v knjižno slovenščino tudi pri povednem sedanjiku glagola.
Joj, kakšna reakcija na tistih šest skoraj povsem nedolžnih besedic! In kaj vse ste potegnili iz njih!
Ne bom se prepirala, dejstvo pa je, da najdi.si in (na žalost) večina internetnih strani niso relevantni viri, kar se tiče pravopisa. Zvedavec, srčno upam tudi, da do nebi (in potem seveda še do nebom, neboš in celo nebo – Nebo se nebo zjasnilo, hehe – itd…..) ne bo prišlo – pri vseh poenostavitvah, ki bi jih bil SP resnično potreben.
K.
Pravzaprav stvar ni omejena na glagol biti, tudi “nevem” se pojavlja v dobri petini primerov na spletu.
Bomo videli kaj bo nastalo iz tega, najbrž bo odvisno od tega, kdo bo pisal naslednji pravopis. Če bodo to bolj korpusno usmerjeni jezikoslovci (ki zagovarjajo, da mora normo ustvarjati raba in ne obratno), bo splet najbrž pri tem imel precej besede, ker je tukaj jezik na nek način najbolj naraven in ga večinoma ne “cenzurirajo” lektorji.
Sam sem sicer bolj zagovornik ustvarjanja logičnih pravil (kot so npr. rešili velike začetnike pri večbesednih krajevnih imenih, da se ti ni zdaj treba učiti za vsako vasico posebej, kot je bilo nekdaj), ki naj omejujejo hitrost spreminjanja jezika.
No, vseeno so te začetnice še vedno zakomplicirane. Dali bi univerzalno pravilo, da se pišejo večdelna imena vsa z veliko, pa bi bilo. Tako pa ljudje še vedno hodijo na Šmarno Goro in v Črno goro :)).
Boš videl, Zvedavec, dileme bodo spet vzniknile. Ko bo Borova vas prerasla že v celo mesto, bo treba Vas pisati z veliko, ker ne bo več vas :)) …
K.
Kranjska Gora se je včasih pisalo Kranjska gora. Škofja Loka je bila pa tudi takrat oboje z veliko. Pravilo je bilo nekako tako, da se piše z veliko, kadar domačini uporabljajo tudi le del imena.
Zdaj je pa pri (naselbinskih) krajevnih imenih lepo enostavno: mesto, vas, selo, naselje (hm, mislim, da je še peta beseda) je z malo, vse drugo pa z veliko. No, skoraj enostavno, težava je, če je del naselbinskega imena nenaselbinsko ime, npr. Šmartno pod Šmarno goro.
Ker nenaselbinska imena (reke, gore, države) imajo pa še vedno svoja pravila. Velika planina je tako hrib, Velika Planina pa naselje na tem hribu.
In pa še vedno je za naselja treba vedeti, ali je “v” ali “na” (ali pak celo “pri”), kakšen je pridevnik, kdo so prebivalci.
Pravzaprav je res “huda” (pa ne jemati osebno, prosim), če pomislimo, da imamo praktično vsi narejeno osnovno šolo – pa tudi tisti z nedokončano jo imajo narejeno vsaj do tiste stopnje, na kateri so se te zadeve učili. Večina nas je šolanje tudi nadaljevala, in prav gotovo na nobeni šoli niso nikoli učili, da bi se pisalo skupaj nebi, nevem itd. Tako da meni ni jasno, od kje se je tako pisanje sploh pojavilo.
Še mnogo podobnega čudnega pisanja me PRESENEČA,recimo pisanje brez presledkov za vejicami in pikami,pa PISANJE S SAMIMI VELIKIMI ČRKAMI,saj smo se malih naučili že v prvem razredu.Ne vem,no,to se mi zdi podobno,kot da kdo ne bi znal poštevanke števil do 10.A je očitno dandanes vse možno – otroci celo pisalo držijo v roki drugače,kot so učili nas.