sklanjanje
Gre za daljšanje osnove s -t, ki je značilno za samostalnike, katerih osnova se končuje na -e.
Podobna imena se podaljšujejo tudi z -j, vendar gre po mojem mnenju za vpliv tujih jezikov. Ne vem, nisem poznavalka drugih slovanskih jezikov, zato bi o tem težko razglabljala, vendar edino s tem vplivom si lahko razložim, zakaj slišimo npr. Tošeja. Pravilno bi ga sklanjali: Tošeta itd.
Mate se sklanja po 1. moški sklanjatvi.
Pri Anteju gre za podaljševanje osnove z -j.
Kot sem že omenila, nisem dovolj poučena o teh drugih slovanskih vplivih, da bi si upala zaprmej trditi, kdaj izrecno podaljševanje z -j, kdaj pa izrecno podaljševanje s -t, mislim, da tega pravila niti ni v slovenščini. Imamo pa pravilo, da imena, ki se končujejo na -e, podaljšujemo s -t. Seveda pa so mogoče izjeme. 🙂
No, pravopis sklanja tole ime z -j, torej mu bomo verjeli. 🙂
Pravopis sklanja ime Mate s podaljšanjem osnove s -t, očitno je tako kazala raba ob nastajanju slovarskega dela pravopisa.
Poleg tega je Mate slovensko ime (izvora ne poznam), Ante pa ne vem, da bi bilo slovensko ime. Mogoče je, toda ni mi znano. Mogoče od tod ta razlika.
Je pa res, da po drugi strani sklanjamo mate mateja, ko gre za čaj. Čeprav sem v Argentini slišala govoriti samo o mate čaju (menda ta čaj od tam izvira). Nikoli pa: oh, ne bi pila mateja. 🙂
Zakaj pa imena Mate ne sklanjamo s podaljševanjem osnove z -j, gre verjetno na račun rabe. Očitno ni bilo te rabe oz. je bila podaljšava s -t pogosteje rabljena.
Za Mateta sem si kar mislila, da je hrvaško ime, precej pa mi daje misliti priimek Mate na slovenski strani. Tu mislim predvsem na ministra Mateta – ni tudi on nekje iz Bele krajine?
Zdaj sem šla prav pogledat. 🙂
Na spletni strani SDS piše:
Dragutin Mate se je rodil 2. maja 1963 v Čakovcu, svojo mladost preživel v “Mariboru, nato pa šolanje nadaljeval v Ljubljani na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (danes Fakulteta za družbene vede), smer obramboslovje.”
(Zanimivo, da nekaterih, veliko bolj zanimivih stvari, ki jih je počel npr. v Sarajevu, njegov uradni življenjepis ne omenja. Ampak to je že druga tema.)
No, ta je pa lepa. 🙂 Nimam pojma, od kod mi v spominu, da naj bi bil iz Bele krajine. 🙂 Se pravi, da gre dejansko za hrvaško ime. 🙂
Hja, ampak pravopis pravi, da ime pri sklanjanju podaljšujemo s -t, tako da ga očitno sklanja po analogiji s Stanetom, Tonetom ipd.
Posredujem povezavo do zelo obsežnega odgovora na vprašanje o sklanjanju priimka Mate. Očitno je res razlika v tem, ali je naglašen prvi ali drugi zlog.
http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000471.html
Jap, je Mate, z naglasom na zadnjem samoglasniku. Vendar imamo še vedno isti primer: sklanjanje Tonetov, Stanetov ipd., kjer pa e ni naglašen. Tako, da mislim, da vloga naglašenega/nenaglašenega e tu ne more igrati vloge.
Povsem mogoče je, da je današnja raba tega imena drugačna od tiste v preteklosti, tako da bo, kot pravi spela, verjetno prevladala raba: Mateja. Čeprav, po drugi strani smo pa sklanjali Tošeta ipd. Pri Tošetu e tudi ni naglašen.
V bistvu vemo, za kaj gre – odločujoča je raba. Pogosta raba bo preprečila, da bi “nasedali” hitro spreminjajočim se slengovskim, pogovornim idr. tendencam, zato se na pogostnost rabe mirno zanesemo. Če se torej ta nagiba k sklanjanju priimka Mate s podaljšanjem osnove z -j, potem je tako edino smiselno.
Tu imamo še primere, ki so nekako navzkriž ali pa na meji: o Tošeju sem slišala in brala, nikoli pa nisem ugotavljala, kateri je pogostejši Tošeja ali Tošeta, ampak po analogiji večine slovenskih imen bi torej ime v slovenskem jeziku sklanjala podobno, torej Tošeta. Zanimivo – na Googlu je raba približno enaka: za Tošeja sem našla približno 16500 zadetkov, za Tošeta pa 18000 zadetkov, to se mi zdi zelo primerljivo.
Če primerjam še za Dragutina Mateta/Mateja: raba zveze Dragutina Mateta je vsaj na Googlu zanemarljiva.
Moram reči, da sem se sprva ravnala bolj po jezikovnih pravilih, manj pa po rabi – ne nazadnje nismo omenili, za katerega Mateta/Mateja gre. 🙂 Tako bi rekla, da bi glede na rabo prevladovalo sklanjanje Dragutina Mateja, ne pa D. Mateta.
Vsekakor bo odločilno razmišljati o tem, za kateri priimek gre dejansko, pavšalno o Matetu/Mateju očitno ne bo mogoče govoriti. 🙂 Se pravi, da bi morala tudi jaz v prvem odgovoru na vprašanje najprej odgovoriti z vprašanjem, kateri Mate. 🙂