sklanjanje
Še zdaj, po več kot tridesetih letih, se spomnim tovarišice, ki nam je razložila sklanjanje imen in potem šla po vrsti, od prvega sošolca v prvi klopi do zadnjega in je vsak moral povedati prvi in drugi sklon svojega imena. Luke nismo imeli, imeli pa smo Miho in seveda Stanka in Marka. Ne razumem staršev, ki dajajo svojim sinovom imena, ki jih sami ne znajo sklanjat in potem v nedogled uporabljajo pomanjševalnice, dokler se končno ne odločijo za napačno obliko sklanjatve.
Prijateljica je dobila vnučka Jako in ko sem jo vprašala, kako bodo sklanjali ime je rekla, ah, saj je še Jakec.
“… ki dajajo svojim sinovom imena …”
Tudi Pri raznih Leah, Piah, Karmen ipd. so velike zadrege (še sam sem moral na http://besana.amebis.si/pregibanje/pregibaj.asp preveriti, če sem pravilno napisal v orodniku množine).
V bistvu se mi zdi, da dobivajo mnogi otroci pasja imena – in obratno. Na nekem blogu sem bral o psici z imenom Urška :(((
Drage naše Urške, ki morda berete tole, jaz tega ne bi nikoli naredil!
Meni so najboljša ženska imena, ki se končajo na A, ker jih lahko sklanjam. Ja, glede tega, da dajejo lastnini psicam ženska imena… Sva šli enkrat s prijateljico na sprehod in je en fant poklical “Tina, Tina”. Prijateljica se je obrnila, ker je mislila, da njo kliče, na kar iz grmovja priteče črna labradorka in sva ugotovile, da je mislil na psico. 🙂