Pri Augera si upošteval pravilo o nemem r-ju (Dumas – Dumasa) oz. zakaj pri -er, ki se izgovarja kot e, ne upoštevamo pravila, da samostalniki, katerih osnova se v govoru končuje na, v našem primeru, e podaljšujejo osnovo z j-jem?
V resnici sem naredil takole: v Pravopisu sem poiskal gesla, ki se končajo na *ger, pogledal prva primera (Béranger, Boulanger), ki se pri izgovarjavi končata na é, in iz tega sklepal, kakšno je splošno pravilo za take priimke.