Če sklanjamo priimek Lorbek, mora E v besedi ostati? Vsaj pri priimku Kocbek je tako. Zakaj pa je drugačno sklanjanje besede bobek, saj se rodilnik ednine glasi bobka? Kaj je torej merilo, da v nekaterih primerih pri sklanjanju e ostane, v drugih pa izgine? Če se moramo ozirati na izgovorljivost, se mi zdi izgovor Lorbka podoben kot bobka, čeprav so v soglasniškem sklopu pač trije soglasniki in ne samo dva.

V tovrstnih besedah je e pravzaprav zapisani polglasnik, zato ta e v izgovoru in zapisu pri pregibanju odpade, torej Lorbek Lorbka Lorbku ipd.

So pa tudi izjeme, prav Kocbek je ena takšnih izjem, e pri pregibanju ostane, in to po vsej verjetnosti prav zaradi neizgovorljivosti oz. otežene izkogovorljivosti sklopa. Pri tem ne igra vloge, koliko soglasnikov pride skupaj, ampak kateri soglasniki pridejo skupaj. Pri Lorbku nenazadnje tudi pridejo trije polglasniki skupaj, vendar pri r-ju za izgovor pripišemo še “pomoč” polglasnika, da je lažje izgovorljiv. Primeri so npr. rdeča, prav čuti/sliši se, kako preden začnemo izgovarjati besedo, pred r-jem izgovorimo najprej polglasnik. Prav zato nimamo težav niti pri izgovoru Lorbka.

Mimogrede, v starih časih so v besedi rdeča za r-jem dodali u, dobili so beseda rudeča, predvidevam, da so to verjetno potrebovali za dodaten zlog v pesmi oz. so tako poskušali utemeljiti “neizgovorljiv” sklop rde…

Da ima r res pomoč v polglasniku, kaže tudi beseda vzbrst. Rekli bi, da ni poglasnika in je torej neizgovorljiva. Pravzaprav je, pred r-jem je še (pomoč) polglasnik(a).

Primerov e-ja, pri katerem gre za zapisani polglasnik in torej pri pregibanju odpade, je veliko: poleg bobka še ljubek ljubka, domek domka, gibek gibka, obrobek obrobka, gumbek gumbka in še in še.

Najlepša hvala za obširen odgovor. Ko sem zastavila vprašanje, sem se pozabila vnaprej zahvaliti.