sklanjanje kratic
O tem smo tu pisali pred kratkim (povzemam kar prejšnje zapise).
Pri ženskih sklanjatvah je sklanjatveni vzorec za tretjo žensko sklanjatev:
v to sklanjatev gredo samostalniki, ki sklonov ne izražajo z glasovnimi končnicami (torej tudi nesklanjanje kratic)
…
c) kratice, ki ohranijo spol podstavne zveze in se ne končujejo na nenaglašeni -a, npr. SAZU, ZDA (SAZU gre tudi po 1. moški sklanjatvi).
Tako teorija.
Kaj pomeni, da ohranijo spol podstavne zveze? To, da je tudi kratica ZDA ž. sp. množine, tako kot so (tiste) Združene države Amerike ž. sp. množine.
Enako torej SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti je sporočila… Torej ž. sp. ed.
Pisalo bi se pa tako: V SAZU so sporočili (ne SAZU-ju), SAZU je sklenila, da ne bo …
SAZU se lahko sklanja tudi po 1. m. skl., kar pomeni, da mora (!) imeti končnico, ki ni neglasovna, se pravi, da mora imeti “navadno” končnico: SAZU-ja nismo našli, SAZU je sporočil (zdaj je moškega, ne več ženskega spola).
Pravilo namreč pravi – za 1. m. sklanjatev:
sem gredo tudi kratični samostalniki, ki se ne končujejo na nenaglašeni -a, npr. Tam -a.
Gre pač zato, da je običajno težko brati – verjetno zato, ker preprosto ni take rabe – kratice po njihovem pomenu, zato se širše uporablja kratice v moškem spolu in tako bi jih morali sklanjati.
Po 3. m. skl. je mogoče take kratice sklanjati brez izraženih kratic, primer za to je na primer: visoki c, visokega c … Vsekakor pa priporočajo sklanjanje po 1. m. skl., torej z izraženimi kraticami.
Najpomembnejše je, da je dosledno uporabljen en način sklanjanja, torej s končnicami ali brez, ne pa mešano.
MAP jaz ne bi sklanjal. Sicer lahko dobimo bljek oz. bljak, kot je rekla že spela*, saj je smešno, da je unija “kar na1×” moškega spola.
Morda v primeru MAP malo manjši bljek, ker v prevodu to najbrž pomeni nekakšen vzorec, torej se spol ne bi spremenil. Čudi pa me, da se kratica ne glasi MAAP. Poleg tega pa bi kazalo razmisliti o prevodu oz. slovenski kratici (kot npr. USA – ZDA, DNA – DNK ipd.
Po novem se v gimnazijskih učnih načrtih – in s tem bo posledično prišlo tudi v učbenike – za kisline, ki smo jih poznali kot DNK in RNK, uporabljata kratici DNA in RNA. Pri tem gre tudi za vse njune izpeljanke in druge vrste tvorjenk, vse pa bodo imele angleško kratico.
Zakaj? Zato ker je stroka nesposobna pripraviti ustrezne kratice za srednješolce. Njihovo pojasnilo je, med drugim, da gre znanost tako hitro naprej, odkriva stalno nove in nove tovrstne kisline in ker vse niso prevedene, bi nastala zmeda med DNK-ji in izpeljankami DNA-jev, ki še niso prevedeni, da bi lahko “postali” DNK-ji. Po mojem mnenju trapasto. Srednješolci niso znanstveniki in dvomim, da morajo vedeti toliko kot znanstveniki, torej vse izpeljanke in druge vrste tvorjenk iz osnovnih kislin DNK in RNK.
Po mojem mnenju je to hud korak nazaj in brezglavo uklanjanje angleščini. Ali drugače, gre, majhen korak za biologijo, gromozansko nazadovanje za slovenščino. Vpeljevati angleške kratice v srednjo šolo samo zato, ker se stroka ne more poenotiti, kako bi zadeve poimenovali, se mi zdi absurdno.
No, ampak to je samo moje skromno mnenje. Nisem biolog niti nimam pojma o biološki stroki, torej bo moralo znanstveno mnenje prevladovati. Pa čeprav gre za “vdor” angleških poimenovanj in kratic za nekaj, kar smo že znali povedati po slovensko.
Se povsem strinjam in imaš zelo prav.
Posebno ker je treba ločiti med znanstvenim in drugim jezikom. Po svoje bi še sprejela, da znanost hitro napreduje in je nekako v svojem svetu, vendar ko je treba znanost približati navadnim ljudem, je pač treba to prenesti v en normalen jezik, ne pa slepo slediti angleščini, ker tako pač je.