Situacija

Znašla sem se v situaciji, ko nevem kako naprej. Stara sem 38 let živim pri partnerju nkje 10 let, imava otroka. Zida/mo hišo, v vseh teh letih sem skrbela za otroka, položnice in kar spada poleg, ker je bil nek dogovor, da njegov zaslužek gre v novogradnjo, zato za naju ne prispeva nič. Vse sem si vedno sama kupila, od avta do rojstnodnevni daril.  Nekaj prihrankov imam, a ne veliko, ker ves ta čas, ni bilo varčevanja.  Sedaj pa ugotavljam, da je mož velik egoist, vse je njegovo, jst nisem nič prispevala h gradnji, in seveda se mi posmehuje, da vse za pravim mesečno, me zaničuje, da  nič ne naredim. Zaradi otroka, sem ostala in živim v popolni osami, manjka mi pogovor, smeh, objem, večerja v družini, izlet. Živimo vsak zase pod isto streho, to že leta. Težko je to furati…

Vem, da z mano ni nič narobe, sam poskrbim za otroka, kuham, perem, po spravljam, šola krožki, prevozi, za vse sama. Se počutim kot samohranilka, le da pod njegovo streho, da ima otrok družino.

Sedaj ko se bližam 40, ugotavljam bedo v kateri živim…imam redno zaposlitev, dohodek ni tako slab, vendar če grem v najem, bom  sama komaj preživela mesec, pa otroku ne bom mogla nudit to kar lahko zdaj.

Problem bo, ko bo otrok odšel, takrat bom ostala brez hiše, strehe, in prihrankov, on bo pa seveda imel hišo in verjetno otroka, ker če grem bom jst ta grda. Od družine ima vso podporo.

Kakor ti n emores dokazat, da si vlagala v hiso, on ne more dokazat, da je vlagal v tekoce gospodinjske stroske.

Druga stvar, ce ti je do resevanja zakona, potem se zmeni, da od zdaj dajeta vsak pol za vse.

Ce ti ni do tega, potem se loci in hisa na pol.

Nisva poročena, nič ni moje, lahko samo spakiram in grem. Sej dejansko nič ne rabim od njega, čeprav se vseeno počutim izigrana, iz igrana za življenje.

Na tvojem mestu bi reskirala nekaj evrov in šla na posvet k odvetniku, da se ugotovi, kakšno je realno stanje. Če prav razumem, živita v izven zakonski skupnosti, torej ni avtomatično vse njegovo.

Ni vse tako, kot praviš, da ti nič ne pripada. Kakega stotaka si vzemi za uro pogovora s pravnikom v zvezi s tem, da ti malo objasni kaj ti dejansko pripada, če bi se kaj zgodilo.