Sita sem odraslega otroka

31,5 let, vrhunsko izšolan v tujini, nekako se ne znajde v življenju, se je vrnil/a v Slo, živi pri meni in ima plačo okoli 800-900 eur, jaz ne morem več, ne prebašam, da živi z mano, da si ne najde neke pozicije v živjenju, hočem, da se odseli, stran od mene, pa se ne ..
..ne morem več,…..

Ja, povej mu to, a ne?
Če ne gre sam ven, ga naženi pa je.

Verjamem ti in te ne obsojam. Žal ne bo druge rešitve, kot da ga posedeš in mu poveš, kar si povedala nam.

A je med vrhunskim šolanjem v tujini tudi spremenil spol, da zdaj ne veš, če se je vrnil ali vrnila?

In kaj te tako moti pri njem? Je lenuh, nasilnež, alkoholik, je do tebe nesramen? Če je vse to, te razumem.
Po drugi strani se mi zdi neumno, če imate dovolj veliko hišo, da bi hodil v nek najem in plačeval visoko najemnino. Ne vem tudi, koliko vas je v družini, da te tako moti sinova prisotnost. Angažiraj ga, da bo doma kaj postoril, šel v trgovino, nabavil hrano, pospravil kaj okrog hiše ali na vrtu. Spodbujaj ga, da si bo poiskal kakšno drugo službo, morda potrebuje malo več časa, da se “zgane”.
Ne vem sicer, ali si sama, ali imaš moža in še druge otroke, ker če imaš samo njega, zna biti, da ga boš nekega dne pogrešala, ko se bo odselil.

Pogovorita se;)

Prodaj stanovanje in kupi Camper. Sin nikoli ne bo vedel, kam naj pride domov he he

Saj, zato ker je “neumno” plačevati najemnino, Slovenci ne odrastemo niti po smrti staršev, kar je danes z malo sreče pri 55, 60.

Avtorica, vljudno ga prosi, naj se odseli. Pri nas je tako in toleriram kvečjemu in samo prvi letnik faksa, potem pa via.

To je odličen predlog.

Saj, zato ker je “neumno” plačevati najemnino, Slovenci ne odrastemo niti po smrti staršev, kar je danes z malo sreče pri 55, 60.

Avtorica, vljudno ga prosi, naj se odseli. Pri nas je tako in toleriram kvečjemu in samo prvi letnik faksa, potem pa via.
[/quote]

Taki potem pozneje čez leta jamrate da vas lastni otroci ne obiskujejo in jim dol visi za vas

Taki potem pozneje čez leta jamrate da vas lastni otroci ne obiskujejo in jim dol visi za vas
[/quote]

Joj nehaj s takimi floskulami. Ja in pol doma svetijo pa ravno tako komaj čakajo kdaj te bo Matilda vzela, da bodo lahko dedovali. O kregariji ob tem da ne govorim saj je vse jasno že desetletja….skoz isto.
Pri 30 je bolje,da se odseli,jasno kot beli dan.
Naj ji/mu pomaga koliko lahko pa bo sigurno bolje kakor pa to sobivanje starih in mladih. Oboji potem siti drug drugega.

Joj nehaj s takimi floskulami. Ja in pol doma svetijo pa ravno tako komaj čakajo kdaj te bo Matilda vzela, da bodo lahko dedovali. O kregariji ob tem da ne govorim saj je vse jasno že desetletja….skoz isto.
Pri 30 je bolje,da se odseli,jasno kot beli dan.
Naj ji/mu pomaga koliko lahko pa bo sigurno bolje kakor pa to sobivanje starih in mladih. Oboji potem siti drug drugega.
[/quote]

Ona je rekla da jih ven meče po prvem letniku študija, čeprav imajo v času šolanja pravico do 26. leta…

Ona je rekla da jih ven meče po prvem letniku študija, čeprav imajo v času šolanja pravico do 26. leta…
[/quote]

Ne, nobene pravice nimajo bivati pri meni do 26. leta, če jaz tega nočem. Od kod ti vendar to? Ja, dolžni smo jih finančno podpirati, če se šolajo (vendar ne brezpogojno, če starši ne zmorejo, pač ne zmorejo).
Vse ima svojo mejo. Jaz želim počasi živeti spet sama s partnerjem, da imava svojo svobodo, svoj čas, stanovanje urejeno, kot midva želiva, ker si pač to želiva in zasluživa. In otrokom privoščiva natančno isto: da imajo stanovanje po svojem okusu, vso svobodo v njem, poleg tega pa tudi, da se v tem času osamosvojijo, niti ne finančno, ampak življenjsko. Lahko me pokličejo in vprašajo, kaj zdaj, ker pušča voda, da jim svetujem, naj pokličejo vodovodarja. Ampak poklicali in sprejeli in plačali ga bodo sami. Sami polnili hladilnik, si sami kupili prašek, da bodo lahko oprali, in tako naprej vse sladke banalnosti vsakdanjega življenja. Mislim, da je pri 20 čas za to in za “neumnosti”, kot je plačevanje najemnine (tudi z mojo finančno pomočjo).
Kdo bo na stara leta imel več obiskov, bomo pa še videli, a ne.

Moja teta je sestrični odgovorila, ko jo je ta vprašala, če bi z možem lahko začasno, dokler ne najdeta svojega stanovanja, živela pri njih: Naredila ti bom največjo uslugo v življenju in rekla ne.
Saj je bilo malo hude krvi. Vselila sta se k njegovim, itak pekel na zemlji, ugotovila, da je teta imela prav, in se preselila na svoje.

Ne, nobene pravice nimajo bivati pri meni do 26. leta, če jaz tega nočem. Od kod ti vendar to? Ja, dolžni smo jih finančno podpirati, če se šolajo (vendar ne brezpogojno, če starši ne zmorejo, pač ne zmorejo).
Vse ima svojo mejo. Jaz želim počasi živeti spet sama s partnerjem, da imava svojo svobodo, svoj čas, stanovanje urejeno, kot midva želiva, ker si pač to želiva in zasluživa. In otrokom privoščiva natančno isto: da imajo stanovanje po svojem okusu, vso svobodo v njem, poleg tega pa tudi, da se v tem času osamosvojijo, niti ne finančno, ampak življenjsko. Lahko me pokličejo in vprašajo, kaj zdaj, ker pušča voda, da jim svetujem, naj pokličejo vodovodarja. Ampak poklicali in sprejeli in plačali ga bodo sami. Sami polnili hladilnik, si sami kupili prašek, da bodo lahko oprali, in tako naprej vse sladke banalnosti vsakdanjega življenja. Mislim, da je pri 20 čas za to in za “neumnosti”, kot je plačevanje najemnine (tudi z mojo finančno pomočjo).
Kdo bo na stara leta imel več obiskov, bomo pa še videli, a ne.

Moja teta je sestrični odgovorila, ko jo je ta vprašala, če bi z možem lahko začasno, dokler ne najdeta svojega stanovanja, živela pri njih: Naredila ti bom največjo uslugo v življenju in rekla ne.
Saj je bilo malo hude krvi. Vselila sta se k njegovim, itak pekel na zemlji, ugotovila, da je teta imela prav, in se preselila na svoje.
[/quote]

Hvala višji sili, da se nisem rodila tebi.
Nikoli, nikoli mi na kraj pameti ne bi padlo, da bi svojega otroka metala iz hiše, še najmajn pa v 1.letniku faksa.

Kar si vzgojila, to zdaj žanješ.

Nekako obstaja moznost, da nimas prav, ker se je solal v tujini. Zelo kontradiktorno. Mislim na samostojnost.

a je edinec? Si vdova?

Vse skupaj je zelo sumljivo!

Da nisi članica Štajerske Varde?

Sin je in ne hči. To se da razbrati. Pa niti ni važno.
Svojega otroka ne bi vrgla iz hiše za nič na svetu. Otrok ni tvoj do 18. leta, tvoj je dokler je živ. Razumem, da ti gre na živce, ti njemu tudi, čuti tvoj nemir in negativna čustva, tudi če ne poveš.
Svojima otrokoma želim lepo življenje, del katerega bi rada ostala. Za vedno. Ti nisi jaz, drugače razmišljaš. Kljub temu, bi mene že sama čustva vodila v drugačno odločitev.
900 e plače je dovolj za samostojen lajf, če se otrok ne znajde, mu pa pomagaš, ane. Ljubezen je samo ljubezen neglede na starost… Zakaj ne bi sobivala? Ko bo spoznal parterico, bo itak šel stran sam.
Te pretepa, grozi, izsiljuje? Če je odhovor ne, potem mu pomagaj na poti življenja. To je vse. Kako mu lahko pomagaš?

Hm, a so previsoka pričakovanja padla v vodo? Ker vrhunskega šolanega znanja ni vnovčil v tujini, tu pa pa z vrhunskostjo niti povprečne plače ne dosega? In da s svojo vrhunsko izobrazbo ni vsaj poročen? Ali zakaj ti gre na nerve? Saj mu ni treba prat, kuhat, ga lahko sedaj samostojnisti mal bolj naučiš. Ali zakaj je tako motečega, sama prisotnost njega? In je takrat pravzaprav morda bežal on v tujino za tvojo pozicijo, ki bi jo lahko svetu s tem pokazala?
Res da se nekateri gredo hotel mama, vendar so tudi ti, ki živijo sicer v isti hiši kot starši, vendar so neodvisni od njih. In če imajo prostor, zakaj bi plačevali za najem? Predvsem s takimi ‘bajnimi’ plačami in ‘ugodnostjo’ stanovanjske problematike, ki jo naša država nudi.
Fer od tebe bi bilo, ko si izvedela, da bi prišel nazaj v Slo, da bi mu rekla, da naj ob vrnitvi poleg službe najde še svoje bivanje. Mogoče se po tolikih letih sploh ne bi vrnil sem. Da vržeš nekoga ven, bo verjetno že držalo, da tako naučiš človeka, kako si najti pozicijo v življenju – z vcepljeno nezaželjenostjo. Katere niti ne znaš ozraziti, predno se je vrnil sem.

Omg

Taki potem pozneje čez leta jamrate da vas lastni otroci ne obiskujejo in jim dol visi za vas
[/quote]

Imam ljubimce, ne potrebujem otrok, še manj pa vnukov, ki mi bodo srali po glavi.

Imam ljubimce, ne potrebujem otrok, še manj pa vnukov, ki mi bodo srali po glavi.
[/quote]

He he, lump.
Tega seveda ni napisala ta zaprašena zaprašenost, ampak navihanec, ki si sposoja nicke. Mi je pravzaprav v čast, da si me opazil, Majda.

Kaj mu mi povemo?

Podpis pod tole! Kot da bi to pisala jaz!

Bi rekla, da je vse odvisno od odnosa,spoštovanja,dogovarjanja,sodelovanja,ali je prisoten alkohol,… Če je to slednje in ostalega ni,potem vsekakor podpiram,da gre po svoji poti.