Sinovo skrivno življenje
A je še kakšna mama tu, ki ima doma 17letnega sina in ji grejo že mal živci? Moj je bil od 12ega do pred pol leta v zvezi s punco, pa sem si mislila,no ljubezen od malega, super se razumeta, lepo. No, zdaj ni več tako. Odkar sta šla narazen, se je očitno odločil živet kot Casanova. V zadnjih 10ih dneh se je iz njegove sobe odtihotapila že tretja punca. Pa ne mislit, da bi jaz te punce kdaj zares videla! Niti pod razno. Vse tri sem ujela čist slučajno, ko sem šla ob šestih zjutraj zalivat vrt, ker je taka vročina, da se drugače ne da. Kar naenkrat ti ena skoči iz vhodnih vrat, kap bi me. Nobena me ni niti pozdravila. Moj sin se drugače skoraj ne pojavlja iz sobe. V kuhinji ga komajda srečamo. Ko ga poskušam kaj vprašat, postane takoj živčen, vse mu gre na živce, mi pa kao nič ne razumemo. Edino kar sem iz njega izbezala je to, da naj se ne vtikam, ker “ni moj problem”. Zdaj pa mene zanima kje hudiča sploh pobira te punce, ker ven ne hodi skoraj nič. In kako pridejo v hišo, ker vhodna vrata ponoči ne škripajo (sem šla preverit). Čez dan jih ni, ponoči pa očitno skakajo not kot ninja punce. Sem že razmišljala, da dam kamero na hodnik, ampak ne vem, če je to že preveč. A je to normalno? A so to samo hormoni? Kako naj ga sploh še kaj vprašam, če takoj skoči pokonci in mu vse smrdi? Ful sem v dvomih a naj pustim, da bo že minilo ali mu naj postavim neka pravila glede tega kdo vse hodi k nam in kdaj? Ker takole, da se mi punce izmikajo kot duhovi, mi res ni kul.
Za začetek bi mu kar povedala, da je jutranje zalivanje in še kako opravilo njegova dolžnost.
Ja vem, da ga razganjajo hormoni, pa počitnice so, pa vseeno, neke dolžnosti mora imeti. Zdaj ima očitno edino dolžnost, da pride kaj pojest.
In povedala bi mu tudi, da na tak način, brez obvestila in predstavitve tujcev v hiši ne bo. Pa če se na glavo postavi, ne.
In ja, JE tvoj problem, kdo hodi in spi pri vas.
Eh, ti mladosniški izpadi,……pri nas nas oba mislita, da bosta mal glas podvzdignila, pa me z besedami – kaj te briga utišala, pa sta se fejst uštela. Pač mladosniški izbruhi, za katere pa ju mi2 učiva, da se morajo s časoma kontrolirat.
Torej – kdo pride v našo hišo “odobriva” jaz in njun oče – pika. Brez soglasja, si tega ne dovolita. In načeloma nimava nobenih težav, je pa tudi moj strejši imel obdobje, ko je po eni razvezi mislil, da bo vsak teden drugo pripeljal, pa sva mu to prepovedala in mu rekla, da lahko pripelje punco šele, ko gre z njo 10x na zmenek, prej pa ne. Pa jo najprej predstavi, spijemo skupaj kakšne sok, mal pokleptamo in tako. Ne pa kar vsako s ceste direkt v sobo.
Tudi moja bi bila kar v sobi, zato vztrajava, da kosila in večerje v kolikor smo doma jemo skupja za mizo, brez telefonov. Takrat tudi malo poklepetamo. Prav tako morata opraviti vsak svoje zadolžitve, plus treningi, ki so dnevno, tako, da vsaj ta čas ne tičita v sobah. Pa celo se naredi, da se 2x na teden vsedeta na kavč k nama in kaj povesta/vprašata….10-15 minut, ne več, a nekaj je.
Samo vztrajat je treba, če veš, da je za njih nekaj dobro. Enkrat se bodo tega že navadili.
V temle tvojem zapisu je kar nekaj zelo problematičnih delov.
Prvi: je “bil v zvezi” od 12. leta, resno??? Daj preberi še enkrat za sabo.
Drugi: moj sin se ne pojavlja iz sobe.
Tretji: razmišljala sem, da dam kamero na hodnik.
Četrti: če kaj vprašam, takoj skoči pokonci in mu vse smrdi.
Peti: a naj mu postavim neka pravila?
Ljuba duša. Ja, otrokom je treba postaviti pravila. Sicer ne pri 17-ih, že prej. Ampak bolje vsaj zdaj kot nikoli. Kakšne kamere?? Otroke se nadzira tako, da z njimi vzpostaviš odnos, pogovor, zaupanje, razumevanje, delno popuščanje ob hkratnih jasnih pravilih. Potem ne bo treba nobene kamere. Potem tudi otrok ne bo ves čas v svoji sobi, ampak bo komuniciral s tabo, ti kdaj tudi kaj zaupal in skupaj bosta lahko dorekla vzajemno sprejemljiva pravila sobivanja.
Moj sin je isti. Ampak mu seveda dovolimo, pa še zabavno je, ko neketere bejbike prav lepo stokajo, da še mene na drugi strani stene vzburijo. Pa lani je ena na polici pod tušom pozabila butt plug. Moti me samo občasni vonj po marihuani z balkona. A sin pravi, da so nekatere pač takšne, da morajo prej kaj skaditi.
Ne bom se tukaj spuščala v moralne presoje, kaj se spodobi, kaj je normalno etc., saj mislim, da spl9h nimaš odnosa s sinom. O njem pišeš, kot da je nek dorodnik na obisku in razmišljaš o njegov8h pravicah, ko živi pri vas doma.
Očitno nimaš ene same dejavnosti, ki bi jo počela zgolj s sinom, pogovarjata se pa tudi nič, saj ga v bistvu ti nagovoriš predvsem takrat, ko bi ga najraje grajala. Saj sicer, se mi zdi, se dkoraj nimaš kaj za pogovarjati z njim? Ker je ves vajin odnos že preveč napet?
Na tvojem mestu bi si omislila s sinom nek izket v naravo, nekaj, kar bo tudi njemu super, recimo kaka planinska tura, pa prespita ali prespite s celo družino na kaki koči, pa še kakega frenda njegovega zraven vzamete? Ali pa taboriti nekam? Ali pa se kooati na nekrm jezeru ves dan recimo? Ali pa samo kak piknik v naravi? V naravi je človek drugačen, kot doma, bolj prožen. In srce bolj odprto. Tam se odvijajo zelo kvalitetni pogovori in odnosi. Tako bo sin užil več naravnega okolja in ne bo le ždel v sobi ali ponočeval.
Sicer pa bi moralo biti jasno, da vsa pravila bivanja v vašem domu določata starša, sinovo obnašanje pa pa enostavno posledica dejstva, da sinu ne znate postaviti meje. Očitno nista dovolj avtoritativna v tem oziru.
Biti starš pomeni vzgajati tudi samega sebe, ne le otroka, le tako je starš lahko tudi vzor svojemu otroku, saj poučujemo najbolje tisto, česar se v tistem trenutku sami učimo.
Ta zgodbica mora biti izmišljena. Če pa ni … Pa kdo dovoli, da ima otrok (!) pri 12. letih punco/fanta?! A ste čist …?
Kot drugo, ženske se spozna prek neta, pa pridejo.
Kot tretje, zakaj je skos zaprt v svoji sobi in nisi do sedaj nič ukrepala?
A pol tudi jé ne?
Nimata odnosa, ampak pri 17. je v bistvu že prepozno.
Če bi imela hčerko, bi ti vsako večer pobegnila in se vrnila zgodaj zjutraj. Morda še vedela ne bi. Ali pa bi si zatisnila oko.
Tvoj sin je najstnik. Kako pa misliš, da se bo drugače obnašal?
Če ga nisi vzgojila tako, da bi opravljal kakšno počitniško delo ali vsaj pomagal delati doma, zdaj imaš to, kar si sejala. Nimaš odnosa z otrokom. Pa ne misli, da ti bo sedj pri 17.ih začel zaupati.
Forum je zaprt za komentiranje.