Sin je zbadan zaradi debelosti, midva sva žalostna in obupana …

Vzdevki iz otroštva ostanejo celo življenje in ves kaj, tudi naš je zelo debel, ima 152cm in 107kg. Verjetno več kot vaš. Tudi mi smo zamenjali šolo in še razred, dvakrat kot vi, pa ne na našo pobudo. Naš se ne pusti zajebavat in se zna postavit zase, ker je naučen. Otroka je treba naučit samozavesti in če ne drugače, naj se upre z nasiljem(vzame vilco v jedilnici in zaštiha kasneje v wc akterja v vrat, udari s palico v predel križa, hitro se zgodi da se nog ne čuti več, z barvico v oko, padec po betonskih stopnicah…) vse se naj zgodi po nesreči ali da noben ne vidi. Danes ima prijatelje, drugi se mu klanjajo iz strahospoštovanja, vejo česa je sposoben in so tiho kot rit, se svetovalka v šoli se ga boji,je izjavila da ne upa bit sama z njim in res vedno kdo še sedi zraven 👍 tako je treba.

Ne bom sodila, ampak res prvič slišim za otroka s sladkorno, da bi bil debel. V šoli mojih otrok je nekaj diabetikov, tudi v razredu enega od mojih otrok. Nikoli slišala, da bi ga kdo zbadal zaradi bolezni. Res pa je suhec. Oba moja otroka imata nekaj debelih sošolcev in to so v obeh primerih fantje. Niti ena deklica ni debela. Hrana, premalo telovadbe, preveč igric.

Začnite spreminjati hrano, razmislite o več gibanja (če imate psa, naj ga sprehaja), Ljubljana je tako lepo položna, vse polno kolesarskih poti ima, če tu ne najdete možnosti za gibanje, potem pa oprostite – niste naredili dovolj.

Menjavanje šol in razredov ne bo pomagalo.

Mladih je vedno več debelih. Trend torej narašča. Narašča pa tudi trend zabitosti, zato bo tega vedno več. Na eni streni vedno več debelih, na drugi pa opic, ki jim manjka pameti in domišljije, da se gredo norčevat iz debelosti.

No, točno to sem želela tudi jaz napisat, da NI njegova debelost tista, zaradi česar ga zbadajo, ampak nekaj čisto drugega, potem se pa obesijo na debelost. Lahko bi bil popolne postave in bi našli nekaj drugega.
Vem to zato, ker sem sama bila v OŠ bolj baročne postave, sestra pa orenk debela, a naju ni nihče zafrkaval. Recimo ena sošolka je bila idealnega videza in so se z raznimi žaljivkami nanjo spravljali, pa ni res nikomur nikoli nič grdega rekla ali storila. Celo s fizičnimi pretepi so ji grozili in bogve zakaj sploh, tudi sama nisem razumela.

Ta samozavest ali nesamozavest torej izvira od doma, tako da boš morala tukaj ugotovit, kaj je šlo pri vas narobe, da fant samozavesti nima, ker maščoba ni primarni razlog za zbadanje.

Tako je, kot je povedala oseba mikimiskamala. Debelost ni vzrok za zafrkavanje, ampak je le simptom. Vzrok je verjetno v njegovi osebnosti. Vem, ker sem bil sam debel v mladosti in tudi žrtev maltretiranja. Tako pac je. Tudi suhec je bil žrtev maltretiranja. Enostavno, ker se ne vklopiš. Pri meni se je izrazito spremenilo, ko sem se spremenil, ko sem se začel zafrkavati na svoj račun, ko sem začel trenirati borilne veščine in sem pridobil na samozavesti. Vse skupaj je spirala: najprej je otrok mogoče neroden v kkmunikaciji in ga zato ostali ne razumejo pravilno. Potem se zgodi kak konflikt in ga ostali še manj marajo, on se pa tudi zapre sam vase in še bolj čudno reagira. In to se samo poglablja. Res je, otroci znajo biti žleht, kar sem izkusil na svoji koži. Ampak niso vsi. Če so vsi taki, skupaj z učiteljicami, celo ob prestavitvi v drugo šolo se dogaja isto, potem je nekaj narobe in to ne z vsemi ostalimi, ampak z vami. In z nasiljem se to ne da rešit.
Vedno se bo našel en bully ali dva. Ampak če je otrok osebnostno koliko toliko v redu, bo našel prijatelje in z njimi bo imel uteho. Če tega ni, potem ni debelost, ampak osebnost.

Prav tako mi je čudno, ker vse sladkorne bolnike, ki jih poznam, so suhi. S športom se pa ukvarjajo večinoma, imam kolega, ki ima inzulinsko črpalko, pa normalno igra nogomet.

Upam, da se to uredi čim prej.

Pozdrav.

Nobeno pismo, noben forum, nič ne bo preprečilo zbadanja. Noben učitelj, ne bo stal poleg vašega otroka in čakal ter opozarjal sošolce, kako se naj obnašajo. (Kako bi ga zbadali še zaradi tega 😉 ) Razumem vašo skrb, ampak vaš sin se mora postavit zase samo SAM. Kako pridobiti samozavest, je pa druga stvar. Ali je to tako, da bo shujšal (ko bo samemu sebi všeč), ali je to preko tega ko bo ugotovil da je nekje dober, ali si bo dobil prijatelje morda kje drugje (pač ne v šoli) … itd. Morda mora to preobrniti v hec in se tudi sam nasmejat na svoj račun, ter pokazati da ga ne boli. Kilogrami bodo šli dol sščasoma, samo mora pa nekaj za to narest.

Hahaha sem se nasmejala. Pa sej ne vem če je prav podpirat nasilje pa to. Sam kaj ko vem kako je tem ptrokom. Sem bila sama med njimi en cas. In nic ni pomagal dokler se mi ni enkrat odpelo in sem eno pretepla. Od takrat dalje je bil mir. Povsod. Ocitno pomaga. Zato podpiram :).

mislim halo? ottok trpi vi pa skusate urejat okolico ne pa sebe in druzine. ne ce otrok predebel je prvo hujsanje sprememba hrane, obisk pri terapevtu ki mu bo pomagal se soocat s problemi brez hrane. to da se prenazira ste ga sigutno naucili sami. verjetno imate tudi sami prekomerno tezo in s tem pogojeno slabo prehrano. vpisat ga je treba na kake hobije, pojdite na izlete. ne ga pa ujckat pa opravicevat njegovo debelost z izgovori. ljudje vedno so in bodo zlobni. lahko sicer omilite bullijing ampak dosegli boste zgolj to da ga ne bodo verbalno napadali, bo pa telesna govorica poskrbela za isti efekt.

PROBLEM NI V SOŠOLCIH AMPAK V TEBI!!!!!
Če bi mel samozavest ga zaljivke nebi ganile.
Tu je problem v starših.
sem imela eno tako sošolko ja.
pri 20 je pa rekla:oni so mi uničili življenje.
ne niso ga.
vsak ki je samozavesten mu zaljivke ne pridejo do srca.
zafrkavajo pa razvajenci,nevzgojeni otroci ki iščejo pozornost pred ostalimi

Učitelj oziroma razrednik še kako lahko odigra svojo vlogo. Pri mojih otrocih: najstarejši je imel že od 1. razreda veliko srečo z učiteljicami in razredničarko. Vse so bile izjemno srčne osebe, ki so znale zaznati stisko posameznika in so ustrezno ukrepale TAKOJ, da se sploh ni razvilo medvrstniško nasilje, kaj šele zbadanje. In s tem res nikoli ni bilo nobenih problemov, ker so čisto vse to zatrle že v kali. Na razredni stopnji je razredničarka svoje ure posvetila pogovorom o nasilju, empatiji, medsebojni pomoči, sodelovanju … skratka, krepila je team spirit in občutek za skupnost. Pa so imeli seveda sošolce takšne in drugačne, invalida, bajsiko, hude učne težave (zabit kot točak, povedano po domače). In zanimivo, da iz vseh teh otrok kljub vsemu nekaj je, celo iz tega zabitega, ker so znale učiteljice spodbujati tiste drobtinice, kjer je bil pa dober.
Naslednji otrok smola z učiteljicami od 1. razreda, mlade, neizkušene, s prevelikimi zahtevami in pričakovanji do otrok, brez občutka za “drugačne”. Vmes ena v redu, ki je rešila vsaj najhujši problem (otrok iz bratskih republik), čeprav bi ga z lahkoto že njene predhodnice. V 6. razredu se je potem začelo zbadanje, nasilje, razredničarka je vse to pripisovala hormonom in še sama spodbujala neprimerno obnašanje. Izražala svoja politična stališča, žalila tudi nas starše v razredu in tako dalje. Groza od groze. Nič ni zaleglo, tudi šolski svet in pogovori pri ravnateljici ne. Moj sin je bil tarča zbadanja, pa mu popolnoma nič ne manjka, ni ne grd, ne debel, ne neumen … veliko punc je bilo zatrapanih vanj, ampak dežurni razredni buliji so se spravili nanj, on pa se jim zaradi svoje umirjenosti in milega karakterja ni znal postaviti po robu. Razredničarki se vse skupaj ni zdelo nič takega, hormoni, objestnost, to krepi karakter in podobne nebuloze. Red je potem naredil starejši otrok, vajen drugačnega vzdušja v razredu, smo pa tudi mi razmišljali o drugi šoli, ne samo o drugem razredu.

Vseeno: Debelost že v otroških letih ni dobra popotnica. Dajte se vzet v roke vsi, ki imate predebele otroke. Pol ure sprehajanja za otroka ni nič, to je potem vseeno, če se razmigava na kavču z dvigovanjem roke od vrečke s čipsom do ust.
Prijatelj je hodil z žensko z diabetesom I., tudi malo predebelo, ampak je bila čisto sama kriva, ker ni upoštevala niti osnovnih smernic o primerni prehrani. Samo ocvrto meso, kakšna zelenjava … Njeni starši pa tudi sloni, oba tam okrog 150-kilska, tako da družina te lahko fajn zafrkne za bodoče življenje.

omg! sploh ne bom brala naprej….. mama vas sprasuje kaj naj naredi, da otroka NE BODO ZAFRKAVAL ker je debel!

vsi ste brihtni v pm…. kaj mora naredit da shujsa….

A NIKOMUR PA NI CUDNO DA SE OTRICI IZZIVLJAJO NAD NJIM IN CELO STARSI….

ne razumem… oz. ja razumem zaradi takih neandrtalcev, ki jim ni niti cudno da se spravljajo na otroka smo tam kjer smo!!!!

namesto da se ukvarjate s tem kaj mali je, se bi morali vsi ukvarjati s tem, da svoje otroke ucimo, da se ne delajo budale iz ljudi!!!!

projektno ucenje za mlade guglaj

Kaaajjjj? Človeška hudobija je očitno neizmerna. Kaj pa, da se poskusi včlanit v plavalni tečaj. Knjiga masaža stopal. Povejta otroku, da je čudovit. Da mora na notri se imet rad. Ne glede, kaj pravijo drugi. Skupaj hodite npr redno plavat, v naravo. Sam sebe moraš imet rad, ne glede na vse zunaj. Včlanite se v čim več krožkov.

Razumem vašo stisko. Tudi otroci znajo biti hudobni. V osnovni šoli sem imela sošolko, ki sicer ni bila sladkorni bolnik, je pa bila zelo debela. Že v tretjem razredu OŠ je tehtala 75 kg. Dražili so jo in se ji posmehovali. Jaz nisem mogla tega prenašati. Čeprav sem bila drobna, sem pretepla vse fante, ki so se ji posmehovali, tako da so se me bali. Če pa kaj, potem ne prenašam, da se nekoga ponižuje in se mu posmehuje.

Naredite vse, da fanta zaščitite. Veliko se ukvarjajte z njim, naj se ukvarja s športom, naj hodi, naj teče. Posvetujte se z osebnim zdravnikom. Tudi naloga učiteljev je, da povedo otrokom, da se z njim ne smejo delati norca. Nekega dne bo verjetno shujšal in takrat bodo ostali samo še spomini na otroštvo kot nočna mora.

Želim vam vse dobro. Lepo pozdravljeni.

ali pa ga mamica še vedno futra kot prašiča….saj, kako je mali  “jedel iz žalosti” ?  Kdo mu je dajal preveč hrane?Ja, mama, a ne?

No, ja, mogoče je pa še vedno debel, mama še vedno jamra, obenem mu pa nosi futra  ,kot pristaniškemu delavcu.

In, ja, najbrž so poiskali že spet drugo šolo, kjer ima mali iste probleme, kot na prejšnjih.

Polomil kosti, fajn placal kazen in sel se na sodisce. Res krasen nasvet!

Nihče ne sme nikogar žaliti. Ne zaradi narodnosti, ne zaradi pameti, ne zaradi debelosti.

Nastopit je treba ostro. Zagrozit šoli z odvetnikom. Ravnateljici zagrozit z odvetnikom.

Obiskati morate odvetnika za prvi posvet. Ja to se plača, pa če nimate, vam jaz dam.

Ampak to je po moje pod 100e.

To da je debel, je njegova stvar in od nikogar drugega.

Če učitelj bulizma ne prepreči, pa je nanj opozorjen, je kazensko odgovoren.

Grožnja z odvetnikom bi morala zadostovati.

Zadeva je tudi taka, da bo potrebno shujšati.  Obiščite zdravnika.

Moj sin je zelo umirjen, ne igra nogometa in ga zato zafrkavajo. Je letnik 2011.

Otroka si lahko začneta dopisovati. Sta 2, ki nimata prijateljev.

Pišite mi. Mail pustim spodaj.

Kot otrok sem bila jaz celo osnovno šolo tarča zbadanja in izolirana, pa nisem bila debela, bila sem pač po svoje drugačna. Imela sem sicer dve kao prijateljici potem nekako od petega razreda naprej, ampak smo bile skupaj nekako izločene. Mene so pa resno zbadali do osmega razreda in nekateri še potem, če smo se srečal. Ampak bistvena razlika med mano in tvojim sinom je bila v tem  da so mene starši že zelo kmalu naučili, da ni najbolj pomembno, kaj si mislijo drugi in kako se obnašajo do tebe, ampak da si zvest sebi I  gre po svoji poti naprej.Zato nisem zaradi tega nikoli ne vem kako trpela. Kot ste sami ugotovili, če si drugačen, si drugačen povsod in ne pomaga, da iščeš svoj prostor pod soncem, ampak si ga moraš nekako soustvariti. Poskušajte to prenesti svojemu sinu. Taka je realnost in z njo bo moral živeti. Če bo on na žaljivke drugače reagiral jih bo zagotovo manj. Bodo pa na svetu vedno kreteni, ki se spravljajo na drugačne in šibkejše, ampak oni so ubogi na svoj način.

Svetujem vam pa tudi zaradi zdravja vašega sina, da nadaljujete z zdravo prehrano naprej in se več gibljete, to bo zanj zelo pomembna popotnica.

Velja pravilo, da se drugi ne bodo spremenili, če se sam ne boš. Otroci so razvajeni, z vzgojo so starši falili na celi črti, lahko mu tupiš in razlagaš, ne prime se jih. Mogoče bodo zaradi kazni, grožnje utihnili, ampak v sebi se niso spremenili in se to čuti.

Naj se sin ukvarja sam s seboj, zdravo je, telovadi, dela na,sebi. Kaka dodatna pomoč psihologa ne bi bila slaba. Sem prepričana,,da je rešitev, ker ste rekli, da se prenajeda. Kar za sladkorno ni ok. Tako da sami se boste morali potrudit, čeprav je to res težka situacija

SE strinjam. Je pa tako, delat na samozavesti boste pa morali doma kar vsi po vrsti! In na vzgledu tudi. Sam telesni izgled ne bo resil vsega, poleg tega ti ta program ne bo nujno trajno resil telesne teze. Poznam primer, punca ze kot otrok predebela, vsi so jo po rokah nosil, dela nobenega, samo uzivancija. Na koncu osnovne sole je pa mela po moje ze cez 100kg. Sla v ta program, uspesno shujsala, pazila doma se kaksno leto, potem pa bum… sedaj je konec srednje in je kot balon… Na zalost si je nasla fanta, ki jo pri tem celo podpira in evo…vse za man!

To, da ima diabetes, ni razlog! Celo nasprotno- ce se ne giblje, mu sladkor raste! Nujno ga vpisat v nek sportni program, nujno! Hrana mora bit absolutno dietna, redis se itak od OH, od mesa in zelenjave pravgotovo ne. Torej mora bit nek problem pri hrani in negibanju!

To, da je zapostavljen s strani sosolcev, pa moram reci, da sta kriva kar vidva! Otrok je prazna vreca, v katero starsi nalagamo. V kaj bo zrastel je odvisno od nase vsebine! Ne morete sedaj vecno bezati! Postavite se pokonci vsi skupaj in ne vcepljajta otroku obcutka, da pobegnes, ko se pojavi problem. Treba je resit tukaj in sedaj! Najprej otroku vcepljat samozavest, ga vzgajat v borca in cloveka, ki se postavi zase, vpisat ga v kaksno sportno drustvo, ter nujno uredit prehrano!

Vidva pa nehajta bezat in tako otroka se bolj v vato zavijat!