Sin hoče od doma
Sorry vendar se motiš. Sama oz z možem jih imava 3 in vsi so ali že ven iz pubertete ali pa bodo ravnokar (24, 21 in 18 let) Ja in lahko ti povem, da marsikdaj ni bilo lahko, sploh ker so si po karakterju čisto različni. Pri vsakem posebej smo morali posebej in na drugačen način določit meje do kje lahko grejo in kar je za enega veljalo za drugega ni, kaj šele za tretjega (in obratno seveda tudi). Danes se sicer lahko pohvalim, da so vsi trije prišli skoz ta kruta leta brez mamil, alkohola ali drugačne zasvojenosti. Imel pa je ta sredni pri 17 letih ravno tako kot avtoričin otrok manijo biti non-stop za računalnikom, s tem so se kar naenkrat poslabšale ocene itd. Vzeli smo mu računalnik in ga spakirali v škatlo dokler ne popravi ocen, dobil ga je samo, če ga je rabil za šolo, pa še to je moral delat v dnevni sobi, da smo ga imeli na očeh, da res dela za šolo in da se ne igra igric. Vem sliši se kruto, vendar edino na ta način je prenehal z igranjem igric. OK ima danes eno pri kateri se usede 2x na dan za pol urce in šiba naprej delat kaj drugega. Ravno tako kot pri avtorici je “grozil” da bo odšel od doma in kaj vse bo naredil. Najprej smo se sicer vsedli in pogovorili, ko pa to ni zaleglo, sem mu pomagala spakirat obleke odprla vrata in zaklenila za njim. Dali smo mu tudi vedeti, da s tistim dnem ne dobiva več denarja od nas in da se mora sam preživljat z delom, da bo zaslužil denar za hrano itd Šel je živet sicer k sošolcu, kjer ga pa tudi niso gledali kaj dolgo (sošolec živi na kmetiji in tam je moral za hrano pa res garat poleg šole, tako za računalnik ni bilo časa )Lahko ti povem da ,je bil tisti teden zame najhujši, da sem jokala kot krokodil, da cele noči nisem spala, da sem se ubadala z glavoboli itd. Vendar je pomagalo. Videl je, da življenje zunaj doma ni ravno lahko in se je po enem tednu vrnil nazaj. Od takrat nikoli več ne jezika da on česa ne bo naredil, da bi visel na računalniku cele dneve in na sploh je ratal druga oseba ( no včasih še opleta z jezikom, vendar ni več tako hudo in na sploh se vsemu smejemo) Tako, da avtorica, vsedite se pogovorite se, če ne gre drugače, pa odprite vrata in naj spoka. Vem da je hudo, vendar če drugače ne gre………… No je pa res da tudi če če ne bi bila taka situacija kot je, verjemi, da bi prej ali slej spokal na svoje in tudi takrat bi ti bilo zelo hudo, pa čeprav bi imel najlepšo, najpametnejšo in nevemkakšnoše ženo. Ptičkov pač nimamo samo zase, prej ali slej odletijo iz gnezda in tega se je treba zavedat,
Ta otrok je že enkrat šel od doma in prišel nazaj. Zdaj bi šel že drugič. Verjetno bo spet prišel nazaj in sto procentno bo šel še tretjič in četrtič in petič…
Kaj sta s tem starša rešila? Nič. Čim mu kaj ne bo všeč, bo šel, potem mu tam ne bo všeč in bo ricaplajl nazaj in starša ga bosta vsa vesela sprejela.
V bistvu pa bo ta otrok ves čas samo bežal sam pred sabo!
Se strinjams tistimi, ki predlagajo pogovor in opravičilo. Opravičilo staršev naj bo prevzemanje odgovornosti za vzgojo, naj bo iskreno in naj obljublja spremembe. Potem pa konkreten pogovor o tem, kaj si kdo želi in kako si predstavlajjo življenje, vsi trije, oče, mati in sin. Pa iskren pogovor, brez laži in polaganja besed v usta. Naj vsak pove, kaj si želi in kaj pričakuje. Potem lepo določite pravila, katerih se držite vsi trije, določite kazni in nagrade in se striktno držite tega, vsi trije![/quote]
Tole o iskrenem pogovoru je dobro napisano.
Ja, in fant se bo tako prestrašil teh besed, da bo do 30. priden kot bubica.
Za denar mu ne bo treba prosit, ker ga starši enostavno moramo dat, tudi če gredo otroci od doma (in verjamem, da on to dobro ve).[/quote]
Zakaj že MORAJO starši dat denar? Meni ga ni nihče dajal.
Ne gre za to, da ga prestrašiš, gre za to, da se ne pogajaš o takšnih stvareh. Seveda bo nenehno izsiljeval s tem, če mu pali. Pa pali mu verjetno vsaj že 10 let. In onadva vedno zagrizeta, vedno razpravljata in se pogajata. Ker to je tema. Zakaj je tema? Ker sta onadva to sprejela kot temo o kateri je treba razpravljat. Ima da je doma do 18. leta. Če gre, ga bo policija pripeljala nazaj. Ko bo polnoleten pa naj dela kar hoče. Brez denarja bo hitro prišel nazaj.
Poznam pa veliko staršev, ki so zaklenili računalnik. Pa tudi takšnih, ki jih že triletniki vrtijo okli prsta in jim ukazujejo. In skoraj ga ni pubertetnika, ki ne bi grozil, da bo šel od doma.
Mene pa nekaj zanima avtorica, praviš, da je enkrat že odšel pred tremi leti. Kako odšel? Kako sta z možem takrat ukrepala? Ja pa madona saj ne more mladoletni otrok star 13 let kar tako odit na vrat na nos, saj sta vidva odgovorna za njega. Meni je moj sin pred leti takrat star 12 let rekel, da bo odšel, loputne vrata za sabo in ko se oddalji kakšnih 100m od hiše, zakričim za njim, da naj kar gre, da bom poklicala policijo in podala prijavo o izginotju. Je takoj prišel nazaj, ker je vedel, da mislim smrtno resno in nikoli več mu ni padlo na pamet, da bo on kao odšel. Pa glede tega računalnika, jaz vas ne razumem.
Pa kaj naj otrok dela pozimi kot pa da je na računalniku, naš je tudi, pa ga ne gnjavim, ker vem ko bo zunaj bolj toplo, da bo zelo malo gor. Tudi igra igrice in se pogovarja s prijatelji, včasih še zvečer ob pozni uri slišim njegovo krohotanje iz sobe in ga ne priganjam spat, saj bo on potem zjutraj težko vstal, če bo predolgo pokonci. Jaz bi vam tistim, ki jemljete otroku vstran računalnik vzela za kakšen teden telefon in televizijo. Moj ima neomejen dostop, smo se lepo pogovorili, da je lahko na računalniku kolikor želi pod pogojem, da si sam razporedi delo za šolo. Pa skoraj nikoli nobenih problemov. Če je že kakšna slaba ocena , se pogovorima in mu ne grozim z odvzemom računalnika, ampak mu samo nakažem, da mogoče pa je le malo preveč bil na računalniku in premalo naredil za šolo, kar potem tudi sam prizna in zdaj ga naj za priznanje še kaznujem, zaveda se, da ga je posračkal in potem oceno popravi.
Avtorica zakaj se sin laže, ker nima zaupanja, ker ve da bo sledila kazen, zato dejanje raje prikrije pred vama z možem. Mojemu sem dopovedovala, ko je še bil čisto majhen, da če bo že kaj ne vem kako hudega naj raje pove po pravici, da mu lahko pomagam ali se pripravim na zagovor, kot pa da se zlaže in mu več ne bom verjela nič ali pa bo mi povedal kdo drugi in si še namislil stvari zraven v njegovo škodo. Včasih bi ga za katero stvar res najraje kaznovala, ko prizna, ampak se vedno obvladam in se poskusima razumno dogovorit kako popraviti napako.
Spoštujte svoje otroke in jih ne izsiljujte, ker bodo potem oni tudi vas. Otroka je potrebno sprejeti takšnega kot je in ga usmerjat na pravo pot, ampak z občutkom, ne pa neke skrajnosti.
Razumljivo,avtorica, da sin želi oditi kar je jasno pokazal že pred 3 leti, saj se doma ne počuti dobro in bo verjetno tudi odšel, če ne bosta spremenila vzgojnega vzorca- potrebnega je več posluha in razumevanja za najstnika, pa disciplina in neomajnost.
Naj povem primer, moj brat je odšel od doma pri 15-ih,ker je neko večer oče ugotovil, da ga ni v sobi in mu je zaklenil vhodna vrata. Napaka očeta, da je šel spat namesto, da bi ga počakal buden in se z njim pogovoril. Brat je odšel k eni družini in povedal, da so ga doma ven zaklenili in pri njih tudi ostal par let, nato je taval po svetu izgubljen in končno, ko se je ustalil, tudi umrl zelo mlad in seveda se nikoli ni vrnil domov . Če zdaj pogledam njegovo življenje, ni imel nič kaj pametnega, pa ne zato, ker bi bil problematičen mulc, ampak zato, ker ni našel topline in razumevanja staršev.
Ljudje nasploh smo zelo različni. Velikokrat je krivično starše obsojati, če z vzgojo ne uspejo. Poznam otroke, ki so zelo odgovorni, uspešni in ambiciozni ter take, ki niso. Veliko že prinesemo s seboj na svet. Imam dve prijateljici, ki sta zelo “uspeli” z vzgojo svojih sinov in hčera. Jaz žal ne tako kot bi želela. Poskusila sem z načeli in vzgojo ene in druge prijateljice. Pri nas nič ni delovalo in v srednji šoli komaj rineta. Učenje jima je odveč in pika. Ne prevzameta odgovornosti pa naj pristopim kakorkoli. S sinom sem redno v konfliktu, ker je preveč na računalniku, hči pa pogosto išče izgovore, da ne bi šla v šolo. Trudim se in se bom do zadnjega diha. Sama sebi sem najstrožji sodnik. Žalostna sem in osamljena v skrbeh za njiju. Žal nismo vsi idealni “vzgojitelji” kot nekateri na tem forumu. Moj nasvet: trudite se in ne obupajte do zadnjega. Želim vam moči in optimizma.
Ljudje nasploh smo zelo različni. Velikokrat je krivično starše obsojati, če z vzgojo ne uspejo. Poznam otroke, ki so zelo odgovorni, uspešni in ambiciozni ter take, ki niso. Veliko že prinesemo s seboj na svet. Imam dve prijateljici, ki sta zelo “uspeli” z vzgojo svojih sinov in hčera. Jaz žal ne tako kot bi želela. Poskusila sem z načeli in vzgojo ene in druge prijateljice. Pri nas nič ni delovalo in v srednji šoli komaj rineta. Učenje jima je odveč in pika. Ne prevzameta odgovornosti pa naj pristopim kakorkoli. S sinom sem redno v konfliktu, ker je preveč na računalniku, hči pa pogosto išče izgovore, da ne bi šla v šolo. Trudim se in se bom do zadnjega diha. Sama sebi sem najstrožji sodnik. Žalostna sem in osamljena v skrbeh za njiju. Žal nismo vsi idealni “vzgojitelji” kot nekateri na tem forumu. Moj nasvet: trudite se in ne obupajte do zadnjega. Želim vam moči in optimizma.[/quote
Joj,joj…Najprej naj javim avtorici-NE OBUPAJ! Najprej naj pohvalim Gabby. ker ima nekaj pojma in izkušenj s temi zadevami, oziroma gleda realno. Skritizirati moram pa brkic-a in še nekaj ostalih. ki nimajo pojma. oziroma vejo samo teorijo. o praksi nula! Večina vas pametuje, kako smo za vse krivi starši sami. Malo se vas zamisli, da so otroci zelo, zelo različni.Enim lahko samo malo pogroziš z odvzemom materialnih dobrin, pa bodo kot bubice, eni im daš suport s pogovorom… Nažalost obstajajo tudi takšni, ki jih lahko tudi “ubiješ”, pa ne bo zaleglo…Res je, vse sem izkusila na lastni koži- na žalost. S podobnimi težavami sem se ubadala štiri nepopisno dolga leta, ko je hči hotela od doma.Precej dolgo sem se stem borila sama, ker sem mislila, da bom zmogla.Ko sem bila že popolnoma izčrpana in šlo na boljše ne z lepim, ne z grdim, sem se obrnila na institucije, kot je CSD, šola ,policija, psihologi, psihiatri.Vsi so mi prigovarjali, naj ne obupam, da od zdaj naprej ne bom več sama… Vsi so bili na začetku zelo optimistični, potem pa so vsi odpovedali na celi črti in spet sem ostala sama s težavami, saj niso znali pomagati. Tudi jaz sem razmišljala o poboljševalnici v skrajnem primeru- seveda. Naj vam povem, da je za sprejem potreben večji prekršek, razen tega dobi otrok “pečat” za celo življenje.Na koncu je hči odšla pri 17-h od doma, sedaj hodi (pri 20-h)v izredno šolo, pridno dela vse, kar prej ni hotela, najin odnos je o.k.NE OBUPAJ, TOREJ, SAJ VČASIH TEŽAVE REŠI LE ČAS………
Pozdravljeni,
po mojem mnenju je treba takemu sinčku enostavno povedati (kot so že predniki tudi komentirali), da je zunaj težak svet in da ob vsem, kar ga čaka, na računalnik lahko gladko pozabi.
Torej, naj izbira, doma z internetom in računalnikom ALI zunaj brez teh. Saj verjetno ne bo vlačil škatle in monitorja s seboj, ali pač? 🙂
Želel bi vam vso srečo z vcepljanjem teh modrosti, ki prihajajo iz naslova vseh odgovorov te teme (kjer je bilo napisanih ogromno koristnih nasvetov), v njegovo pamet.
Z razumevanjem,
Osenk Miha
Za vzgojo otrok ni ene universalne kreme ki deluje proti soncarici njihove glave
Kar vpliva na enga to ni obvezno da vpliva na drugega ali tretjega .Za vsakega je pa en recept katerega pa tudi mi starejsi ljudje zgresimo .Pa konec koncev ne vemo vec po kateri lopatici jih je treba pocohat da bo to uspelo –ali jih pa nadret ce nicesar ne deluje .. Jas sem imel primer mojga sina katerga so ze iz majhne sole ven vrgli Prvic je to blo ko je 5 let imel –boj –z drugimi — in to je nadaljevalo vse skozi ..Ti si mu lahko rekel storil -dopovedal kaj bi ti hotel on je samo v zid buljil brez odgovora nato pa se takole ali se hujse deloval ..Vse bedastoce je v soli naredil -dva primera –v soli je bla ena velika sportna stavba okoli 400 metrov dolga- on je z enim mulcem vsa okna razbil ( za vrednost okli 20 tisoc skode) .Drugic bo pa se v torbe deklet pofcal ali jih z vodo napolnil –nato bo sel gledat pod stranihcem deklet z ogledalcem .drugic jih bo v kot stisnil da jih slata itd itd
Vsak teden mi je eno novo zaspilal in nobena sola ga ni hotela vec sprejet …
Sem ga koncno v zupnijski pension vpisal ti tukaj delujejo kot vse druge sole toda bolj stroge so se . To je bil otrok locitve mati ga je bolj na stran dala po rojstvu hcerke in ni vec podnasala vsega tega — samo znala je rect –daj mu kazen je se to pa ono naredil .Po locitvi se je mama 500 km od doma odselila –in seveda fant je hotel z njo zivet ker si je zamisljal da bo tam kot hoce delal brez dolznosti in brige ..Ona je novo druzino ustanovila z dvemi dojencki –jas pa tudi z enim majhnim otrokom od te nove zene — ta fantek je ze 2 leti imel ko sva se spoznala .V obeh primerih je njegovo podnasanje tezilo in se je tudi mahceval po svoji sestri ali pa na malemu fantu od te moje zene kateri je z letom za letom do 6 leta prisel .
Enkrat nam je tale povedal da ta moj fenomen je to in ono z njim napravil -groza —
Potem smo sli k avokatu nam da svetilo kaj moramo storiti –jas sem bil za
popravilnico in ta punca tud –avokat pa — saj ga ne boste vi na milico peljal saj to ni tako grozno -to je bedastoca mladicev itd itd .Po nekaj mesecih se je on po razgovoru z mojo zeno k svoji mamici odselil in znova po svoje zacenjal spilat da ga vsepovsod ven vrzejo ..Pa da zakljucim v drogo se je dal in enkrat se je dobro skregal z eno se hujso barabo kot– on– in ga je tak prebil z palco da je tale umrl ..Ne poznam pravega vzroka — meni so rekli da je tale droge dal njegovi punci in da ga je veckrat grozil z pistolo –da je zato prislo do tega ..Dobil je pa 15 let nagrade zato in jih je samo 8 odsluzil ..N tem casu je vso svojo solo zgotovo z maturo in se tri leta tehnicnega studija v elektroniki ..Nato je pa z tezavo svoje druzinsko zivljenje zacel —trikrat je babnice zamenjal te so ble zmeraj starejse od njega in z svojimi otroki ..Ali je zares treba tako pot vzet da bi se streznil …? Mislim da sem pogresil z njim nebi mu moral predzadnjo stvat oprostiti in ga kriti —da se ni odrasel -da je otrok ..itd
Moral bi ga sam na milico peljat da ga zaprejo v poboljsevalnico preden katastrofa pride .. Jas mu tega nebom nigdar odpustil in po moje bi moral dozivljensko skrb dobiti med 4 zidovi .
Forum je zaprt za komentiranje.