sex, prevare, “srečni zakoni “,…
he, he, ne morem reči, da v marsičem nimaš prav :-))) Zakaj so take teme najbolj brane in zakaj toliko moraliziranja? Mislim, da je med bralci največ takih, ki tako lahko malo pobegnejo pred svojimi problemi. Je pač vedno lažje reševat probleme drugih. Morda s tem sporočajo kaj bi sami morali naredit s svojo zvezo, pa nimajo jajc :-)))
Morda obstaja še kategorija, ki temelji na reku, da je zvestoba pomanjkanje priložnosti oz. ki ostajajo zvesti, ne zaradi sebe in svojih želja, temveč zaradi mnenj drugih in nekih splošno moralnih načel, kljub temu da v svojih zvezah niso zadovoljni.
Kdo piše SAMO o uživanju? Spet delaš neke čist petnajste zaključke.[/quote]
Jaz govorim SAMO o uživanju. A ni očitno. Kaj se razburjaš?
Se pravi, župnik pa ne uživa? Misliš, da znotraj morale pa se ne da uživati? Itak ima vsak svoje meje morale postavljene drugače.
Se pravi, župnik pa ne uživa? Misliš, da znotraj morale pa se ne da uživati? Itak ima vsak svoje meje morale postavljene drugače.[/quote]
Hahahaha…pa ravno župnike si omenil….jooooj, jih slabo poznaš, zelo slabo 🙂
Zakaj misliš, da jih slabo poznam? Zavedam se, da so med njimi ravno tako grešniki, kot povsod drugod. Prav tako pa so tudi pošteni ljudje z dobrimi nameni in v vsej morali, v katero verjamejo, gotovo tudi uživajo. Uživajo pa tudi tisti, ki niso tako moralni, samo na drugačen način. Ti pa že škodijo drugim. Vsi znamo uživat a ne, tako ali pa drugače?
Sem pričakovala, da boš komentiral, da uživajo tisti, ki imajo dvojna merila, kakšno moralo kažejo v svoji fari, in kakšno nekje v x kraju 😉 Morala po moje ni ravno odraz uživanja, prej načelnosti, se vzdržiš nečesa “delikatnega” zaradi moralnih zadržkov, ni pa nujno, da si v tem procesu “vzdržnosti” tudi užival 😉
Ne, res ni nujno, da si v morali vzdržnosti užival. Odvisno, če v to moralo verjameš ali se le delaš, da verjameš, zato da si lahko tam, med njimi, toliko da te sprejmejo.
To se lahko primerja z nekom, ki je začel kadit samo zato, da je bil sprejet v družbo in ne zato, ker bi verjel, da ga bo kajenje samo osrečilo. Na koncu ga kajenje res na nek bizaren način osrečuje (pomirja), ampak s tem škodi sebi, poleg tega je ta občutek “sreče/miru” kratkotrajen in to ni rešitev, ki bi ga pripeljala do prave sreče.
Meni je gluma pač tuja, jaz sem po naravi iskren človek.[/quote]
Bebava neposrednost tudi ni odlika! 😀
Če si meščan iz prestolnice in ne iz neke vukojebine kot večina nas tu :), moraš izbirati besede, biti ubran, vedeti, kaj lahko rečeš in kaj ne v dani situaciji, zato pravilno izbirati besede, upoštevati spol naslovnika itd. 😀
Saj smo večkrat v življenju v nekem konfliktu, kjer se moramo odločiti med dejanji, kjer ima vsako dejanje nekaj dobrega, a hkrati tudi slabega.
V službo prav tako marsikdo hodi zato, da kaj zasluži, pa čeprav mu to ne odgovarja. 🙂
V tem primeru je denar tisto dobro, v drugem primeru pa sprejetost s strani družbe.
To je dobro…Potem ti nikoli ne bi varal.
Saj smo večkrat v življenju v nekem konfliktu, kjer se moramo odločiti med dejanji, kjer ima vsako dejanje nekaj dobrega, a hkrati tudi slabega.
V službo prav tako marsikdo hodi zato, da kaj zasluži, pa čeprav mu to ne odgovarja. 🙂
V tem primeru je denar tisto dobro, v drugem primeru pa sprejetost s strani družbe.
[/quote]
Potemtakem si s strani družbe sprejet le pod pogojem, da imaš denar, ostalo, kot zgleda niti ni tako pomembno. Morala, vrednote, videz, znanje – vse je šminka, samo da je keš pa je nas vsi imajo radi, no hvala za ta argument.
Saj smo večkrat v življenju v nekem konfliktu, kjer se moramo odločiti med dejanji, kjer ima vsako dejanje nekaj dobrega, a hkrati tudi slabega.
V službo prav tako marsikdo hodi zato, da kaj zasluži, pa čeprav mu to ne odgovarja. 🙂
V tem primeru je denar tisto dobro, v drugem primeru pa sprejetost s strani družbe.
[/quote]
Potemtakem si s strani družbe sprejet le pod pogojem, da imaš denar, ostalo, kot zgleda niti ni tako pomembno. Morala, vrednote, videz, znanje – vse je šminka, samo da je keš pa je nas vsi imajo radi, no hvala za ta argument.[/quote]
Kako pa si prišla na to idejo ?
Hotel sem povedati, da nismo nikoli 100% sprejeti, ampak se odločamo, kaj se nam bolj splača in kaj nam je v danem trenutku pomembnejše.
Saj dvomim, da je kdaj tako, da bi lahko počeli le tisto, kar bi nam v vseh pogojih odgovarjalo.
Tudi sprejetost v družbi je lahko za marsikoga velika pridobitev in je zato primoran početi nekaj, kar mu ne odgovarja.
Potemtakem si s strani družbe sprejet le pod pogojem, da imaš denar, ostalo, kot zgleda niti ni tako pomembno. Morala, vrednote, videz, znanje – vse je šminka, samo da je keš pa je nas vsi imajo radi, no hvala za ta argument.[/quote]
Kako pa si prišla na to idejo ?
Hotel sem povedati, da nismo nikoli 100% sprejeti, ampak se odločamo, kaj se nam bolj splača in kaj nam je v danem trenutku pomembnejše.
Saj dvomim, da je kdaj tako, da bi lahko počeli le tisto, kar bi nam v vseh pogojih odgovarjalo.
Tudi sprejetost v družbi je lahko za marsikoga velika pridobitev in je zato primoran početi nekaj, kar mu ne odgovarja.[/quote]
Kako sem prišla na to idejo? S pomočjo tvojega argumenta, kaj početi zaradi sprejetosti.
Zagovarjam, da mora človek pri sebi še kako zelo dobro razčistiti, če bi nekaj počel le zgolj zaradi drugih (se ta izbira lahko zelo grdo maščuje), osebno raje navijam za bolj “egoistično” skrajnost, kaj človek vse naredi zaradi samega sebe. V osnovi ljudje hodijo v službo zaradi preživetja, po tvojem argumentiranju pa bi lahko kak “mimobežnik” te teme prišel do sklepa da ljudje hodijo službo, da si kupujejo sprejetost v družbi. Blagor tisti, ki jim ni mar, ali jih drugi sprejemajo ali ne in se ne sprašujejo zakaj bi je oz pod katerimi pogoji bi jih.
Ta “blagor” je le posledica tega občutka, da drugim ni mar za nas.
Ni takšnega človeka, ki mu bi bilo v resnici vseeno, če jih drugi sprejemajo ali pa ne. Saj nismo ločeni od okolja.
Saj vse delamo zaradi sebe. Res so različni nivoji tega, v kolikšni meri se kdo ozira na tuje mnenje…Odvisno od tega, kako smo naučeni dobiti pozornost.
Blagor, ki ga omenjaš, pa je spet druga skrajnost, ki nastane zaradi tega, ker oseba ni dobila (pozitivne) pozornosti. Zato je tudi ne išče in posledično postane introvertirana.
Ljudje imamo različna merila o tem, kaj je sprejemljivo in kaj ne. Če si sam bolj nagnjen k uživanju, ker te mirno življenje ne zadovoljuje, se ti bo zdelo nesprejemljivo, da nekdo vztraja na primer 20 let z isto osebo.
Za neko žensko je sprejemljivo, če mož pride tu pa tam pijan domov…Za drugo spet nesprejemljivo…Vsak sklepa po sebi in zato je nesmiselno sklepati, da je nekdo nezadovoljen že zato, ker vztraja 20 let v vezi in se tu pa tam spre.
Po drugi strani pa berem pripombe, da se moralizira in drug drugega učimo kako naj živi. 🙂
Saj se ne gre za učenje, ampak le za podajanje mnenj in razlaganje kako sebe vidimo v neki situaciji.
Ta “blagor” je le posledica tega občutka, da drugim ni mar za nas.
Ni takšnega človeka, ki mu bi bilo v resnici vseeno, če jih drugi sprejemajo ali pa ne. Saj nismo ločeni od okolja.[/quote]
Vseeno mislim, da imajo tisti ljudje več od življenja, katerim se ni potrebno s tem ukvarjati, če so sprejeti ali ne – življenje takšno je, da si lahko prizadevaš za ne vem kaj vse, marsikaj dosežeš, pa vendar še vedno te ljudje pri katerih si želiš sprejetosti ne bodo tega priznali, to je žal neizogibno in ravno zaradi tega je morda odveč delati neko računico sprejemanja sebe s strani drugih in zakaj ja in zakaj ne…waste of time. Sem vajena živeti tako, da drugim ni kaj dosti mar zame, zavedam se da v v to ne morem nikogar prisiliti niti od nikogar pričakovati. Ločeni od okolja? Smo in nismo, vsak si sam oblikuje “filter” kolikšen in predvsem kateri vpliv okolja bo dopuščal pri sebi 🙂
Ne, Robi, jaz nikoli ne bi varal?
In kaj zdaj? je svet zaradi tega lepši? varalic kaj manj? Kaj tebe tako muči to varanje?[/quote]
Samo sklepal sem po tem, ker praviš, da si iskren.[/quote]
se iskrenost in varanje izključujeta? nekdo ki vara ne more biti iskren? verjetno, ni pa nujno, kot vas večina dobro ve, ne obstaja samo ena vrsta morale, ampak cela nabirka, in če je moral več vrst je prav tako več vrst( nivojev) iskrenosti, nenazadnje še kako drži rek, da tisti ki pravi da nikoli ne laže, pravkar laže…in spider, da ne bo pomote, ti verjamem da ti nikoli ne bi varal in da si v tem popolnoma iskren..ravno v tem je kavelj:)
bučko še odgovor tebi, pravzaprav ga nimam, ker si v prvem postu že sam odgovoril na svoje vprašanje, pa vseeno je že tako, da nekdo ki je iskreno (hecno, ne) zadovoljen s svojim življenjem (partnerjem, družino, standardom itd) ne bo tega obešal na velik zvon, še najmanj po anonimnih forumih, bo pa seveda moraliziral o stvareh kjer bi sam rabil dobro lekcijo o tem kaj pravzaprav morala je…življenje me je naučilo , da so stvari redko takšne kot se zdijo na prvi pogled ..in večinoma to še kako prekleto drži v tej naši Sloveniji
lp
To bo ja…cela nabirka moral, vsak si izbere tisto, ki mu v danem trenutku najbolj sede in se lahko poistoveti z njo:). Zame obstajata le iskrenost in neiskrenost, tukaj ni prostora za nobene vmesne variante. Si je pa lažje oprostiti, se ne počutiti toliko krivega, če izbereš moralo z dovolj lukenj v pravilih:).
Seveda ne. Ne vem, kako gre to skupaj, da si iskren, a hkrati varaš…:)
Razen, če si sam postavljaš merila o iskrenosti ter jih prilagajaš trenutni potrebi, z namenom, da nimaš slabe vesti.
Če je iskrenost le to, da si na forumu, kot anonimen, brez dlake na jeziku, potem je to le znak, da so moralna pravila precej nizko zastavljena.
Sem istega mnenja.
Forum je zaprt za komentiranje.