sestrična od Briget Jones
Se nekaj malega iz zadnje Vive …
Res je, imam celulit. Ker se cenim.
Poletje bo vsak čas tu. In z njim tudi doba razgaljenih teles. Na mojo
veliko žalost bo na ulicah bolj malo razgaljenih moskih, kajti poulični
nudizem je, kot kaze, popolna domena žensk. Saj ne, da imam kaj proti
razgaljenih ženskam, le zdi se mi, da se vsi ti popki, gola stegna in migajoči joški ne ponujajo na ogled zaradi kakšne posebne osvobojenosti ženskega spola, ampak prej zaradi nekakšnega čudnega prepričanja, da je ta novodobni ekshibicionizem sestavni, če že ne bistveni del ženskosti. Da se torej žensko telo ponuja “kadarkoli, kjerkoli”. Tako je ženska postala najbolj izkorisčan predmet v modernem kapitalizmu. Bolj od razgaljenega ženskega telesa je vsestransko uporabna samo še kakšna krava. Meso, mleko, usnje, kostna moka, milka in kar je še tega.
Z žensko goloto danes manipulirajo na tako rekoč neomejeno število načinov, od grobo fizičnih do prefinjeno, subtilno psiholoških. In denar priteka sam od sebe. Preden je globalna industrija ženske slekla in jih pripeljala na ulice s prekratkimi krili, pretesnimi čevlji in premajhnimi modrci, jih je morala temu ustrezno mentalno obdelati.
Najprej so ženske prepričali, da je napredno, prav in primerno, da ima
prav vsak mimoidoči prost pogled na njihove joške. Potem so jim dopovedali, da noge niso za hojo, marveč za stopicanje in natikanje na hodulje, ki so spredaj zašiljene, zadaj pa najmanj deset centimetrov nad zemljo. Nakar so ženskam nadeli krpice, ki naj potrdijo, da imamo ljudje veliko skupnega z opicami, tudi te si namreč ne prikrivajo spolovil. Zlasti pri sedenju je mednozje pri obeh vrstah povsem razvidno.
Da podobnost ne bi bila preveč očitna, je bilo treba žensko samico prepričati še v potrebnost britja. Vsake kocine na vsakem delu telesa.
Obrite pazduhe so za žensko menda še posebno pomembne. Ves čas pa je bil poseben poudarek namenjen njenemu prehrajevanju. Ali bolje: prepovedi hranjenja. Zenska ne sme jesti. Če pa že jé, mora pojesti nekaj lahkega, “light”. Pije pa lahko ustekleničeno vodo. Kajti v nasprotnem primeru bo plačala visoko ceno svoje požrešnosti. Postala bo debela!!
Celulitična!!
In že je tu vojna napoved vsakršni maščobi. Zenske maščobne celice so
nekaj odvratnega in izdajalskega, saj razkrivajo slabotno, nestabilno in
labilno psiho, ki se nagiba k lenobi in nedisciplini. Treba jo je izsesati,
uničiti, vanjo globinsko prodirati, mazila in kreme pa je najbolje kombinirati z masažo, ki temelji na principu drgnjenja, gnetenja, ščipanja. Ženske naj sovražijo svoje telo, ki se nagiba k prehranjevanju in zlasti k sladkanju, a tudi svojo psiho, ki včasih išče svoj mir v meditativnem prežvekovanju. Dele telesa, ki so narejeni tako, da jih rado zalije salo, pa je sploh treba preščipati, preznojiti in izstradati. To zlasti velja za vse, ki se ze utapljajo v oblinah in pomarančni koži. Kot pravijo napotki neke reklame, ki jo te dni nenormalno pogosto predvajajo na televiziji, si morajo taksne debele nemarnice svojo zamaščenost dosledno postrgati s telesa in to marogasto kožno plast odreti s sebe. In šele pod to nesnago se skriva prava ženska: sestradana zapeljivka s koščeno ritjo in odrtim, izdrtim, izščipanim celulitom. Potem so tu se gube. Famozne črte, ki jih čas vpisuje na obraz. Vrat. Roke. Dekolte. In še kam.
Tudi meni se je milo storilo, ko sem tam po petintridesetem letu opazila, da imam nekam nesorazmerne veke, da zvečer nekam motno gledam in da po žuru še dva dneva v ogledalu namesto oči vidim siva podočnjaka. Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem izustila krute besede: Ena veka je “rahlo” povešena!
Stanje je torej taksno, da se nagibam k podočnjakom, okrog oči se mi
delajo gube, gubam se tudi po licih in imam povešeno desno veko. Takšna stopam proti koncu svojega tretjega desetletja. Saj ne rečem, da sem imuna na takšna in drugačna olja ter mazila, ki naj bi mi napela kožo in dvignila zadnjico.
Poskusila sem že veliko “čudežev”: hladilne in zategovalne maske, serum za pred spanjem in po njem, nočno in dnevno kremo, takšna in drugačna olja in mazila, ki naj bi mi napeli kožo in dvignili zadnjico. Rezultat? Brez zveze. Ne deluje.
Kako bi tudi delovalo? Štiridesetletnica pač ni petnajstletnica, tako kot petnajstletnica ni dojenček. Sicer pa dobivajo celulit in ženske gube razsežnosti pravcate nacionalne katastrofe, o pomanjkljivostih moškega telesa pa nič. Razen kakšnega prevelikega vampka se zdi, kot da je moško telo popolno, čudovito. Nisem se videla niti
ene reklame, kjer bi iz moškega odirali plasti maščobe ali bi mu v zamaščen vamp zatikali ščipalke, da bi se bolje videlo, kako degeneriran in odvraten je v svoji pogubni debelosti. Ali reklame, kjer bi si kak moški vztrajno vtiral kremo kamorkoli že ter se hvalil, kako dobro si je zgladil vrat in odpravil mozolje. Se moška koža ne “izsusuje”, guba, stara? So moške maščobne celice vredne več od ženskih? Kot da ni tudi moško telo podvrženo “okvaram”. Na primer plešavosti. O. K. Celulit je nekaj neestetskega in pogojno pristajam na trditev, da je celulitična rit grda. Ampak tudi moška pleša je nekaj hudo grdega. Gologlav moški ni prav nič boljši od celulitične ženske. V bistvu je še na slabšem, kajti jaz lahko svojo skrivnost prikrijem in je ne razkazujem, pleša pa je pleša. Me prav zanima, kaj bi bilo, če bi vsa ta industrija in oglaševalska mašinerija moške pleškote forsirala in demonizirala tako, kot to počne s celulitičnimi zenskami. Če nič drugega se pleškoti ne bi mogli več norčevati iz debelih žensk!
Poletje se torej bliža. Tri četrtine ženskega sveta že tri mesece strada,
telovadi, se voska in mazili. Jaz ne počnem nič od tega. Jem, kar mi paše, ker se po napadu požrešnosti počutim bolje in ker mi čokolada dvigne razpoloženje.
Ne telovadim, ker v fizičnem naprezanju niti najmanj ne uživam, znojenje in
sopenje pa v meni vzbujata odpor. In niti tolarja nisem zapravila za gnetenje stegen in ga tudi ne bom. Po razgretih ulicah se bom v poletnih cunjicah sprehajala natančno taka, kot sem. Z vsemi gubami in gubicami in z vsemi maščobnimi oblogami. Ne bom si nategovala kože in ne bom si ščipala stegen. Zakaj ne? Preprosto! Ker se cenim! In ker mislim, da je treba že enkrat izstopiti iz tega norega celulitičnega in plešastega sveta.
Ves ta boj proti celulitu in gubam je nateg brez primere, kovanje dobička iz
naivnosti in iluzij. Pri vsej stvari pa je najbolj krivično to, da naj
bi bile estetske okvare in staranje nekaj, kar je zelo slabo zgolj in izključno za ženske. Tako kot so v pravljicah stare ženske vedno čarovnice, stari moški pa modreci. Starost moske plemeniti, ženske pa iznakazi, tako nekako. Halo???
Ful dobro!Z vseh strani nas bombardirajo,o lepotnih idealih,tako da če zgledaš normalna,misliš,da si debela,ker si pač normalna ženska,ne pa kostko.Te reklame mi grejo močno na živce,po nepotrebnem se začnem obremenjevati,samo zato ker mi na vsakem koraku kaže kaka bi morala zgledat,z lepo kožo,brez celulita,brez maščob,polna energije,pozitivna(to je dobro)ampak saj sem samo človek.
LP vsem
Ej, najprej sem hotela tvoje – dooolgo 😉 – pisanje preskočiti oz. le preleteti, potem pa sem ugotovila, da na enkraten način obdeluješ temo, ki je že skoraj vsajena ženskam v podzavest.
Spomnim se postov, kjer je bilo govorjenja o vsakodnevnem britju skoraj po vcelem telesu in ostalih “picajzlastih” aktivnostih. Ob tistih temah sem se že rahlo vprašala, če sem prav jaz tista edina nenormalna ženska, ki si dlake na nogah odstranjuje po potrebi (t.j. pozimi bolj redko, poleti pa enkrat na teden), bikini predel pa obdelujem po trenutnih nagnjenjih – včasih gojim tudi gozdiček 😉
No, sem si oddahnila, da je še ena pri zdravi pameti tu gor… Bravo!!!
ej, res super tole tvoje pisanje! saj ne rečem, dajmo migat, zdravo jest, dost pit in spat, ampak predvsem zase in za svoje zdravje. pa malo manj denarja porabit za vse kar nam ponujajo. če bi vsi reklamirani izdelki tako zelo pomagali, nam jih sploh nebi bilo treba več kupovat.
pa še to: lani špičaki, letos balerinke, naslednje leto kopačke? a ni škoda vsega tega denarja, da smo vsako leto (kao) v trendu?
Nič novega… Škoda le, da se bo večina žensk zamislila, a že naslednji dan stvar pozabila in spet nasedala norim reklamam anticelulitičnih krem in podobnega materiala.
Če katero zanima še kaj na to temo, naj prebere knjigo “Ženska želja.”
Potem pa stran z nerealnimi ideali. Veselimo se, da bomo enkrat zrele in modre starejše ženske. Tudi to je lepo.
Sem se prav nasmejala…ja malo preveč pričakujejo od nas žensk, res pa je, da imamo prav vse možnost izbire do kakšne mere bomo v podrobnosti upedenale vse svoje maščobne in ostale estetsko neprimerne celice. Osebno so mi nekatere od “ženskih prisil” zelo pri srcu, rada sem lepo oblečena in naličena in v tem ne vidim nikakršnega diktata družbe in medijev. Nikoli pa nisem pristajala na vlogo fashion victim in se ne tlačim v nekaj samo zato ker je to trenutno in. Saj smo vendar vse unikatne v vseh možnih oblikah in velikostih in prav v tem je čar, da se ženska nauči ceniti samo njej lastno lepoto pa če je ta še tako nasprotje od anoreksičnih manekenk v revijah. Če pa se ženska počuti slabo zato, ker temu idealu ne more ugoditi je pa to predvsem problem njene samozavesti. BTW tista reklama o levitvi, slačenju celulitaste kože pod katero je dojenčkasta koža se mi zdi pa totalno odvratna (in to proizvajalcu pokažem tako, da takega izdelka ne kupim).
LP
Forum je zaprt za komentiranje.