Servisna knjiga
Ravnokar sem bil na poskusni vožnji s Cliom (punca kupuje avto).
Avto ima enkrat in edinkrat podpisano in uradno štempljano servisno knjižico pri 19000 km (zdaj jih ima 108000). V motornem prostoru sem uspel naj še kartončke nekega domačega serviserja, ki je pred kratkim zamenjal olje (dolil ga je – mimogrede – 2 cm nad zgornjo črto merilne palčke) in dva nedefinirana servisa pri 64000km in 74000km.
Karoserijsko zgleda relativno dobro. Tudi motor ne ropoče, vendar je v ekspanzijski posodi hladilne tekočine le še za vzorec (daleč pod minimumom), avto pa prijetno belo kadi iz izpušne cevi. O zavornih ploščicah pa ne bi izgubljal veliko besed – že zdavnaj bi jih morali menjat.
Zahvalil sem se, se obrnil in šel.
Toliko o avtomobilih brez potrjene servisne knjige.
pri starejših rabljenih avtomobili je popolnoma nepomembna servisna knjižica, če kupuješ od neznanca moraš v vsakem primeru sam pogledati, kako je avto ohranjen in obrabljen, sicer kdo pa še vozi zelo star (cca10 let avto na uraden pooblaščeni servis?
Tam do par let starih avtomobilih ti servisna knjižica dost več pomeni, ker je drgač zelo čudno, če še v času garancije prejšnji lastnik ne vozi avtomobila servisirat na uradni servis. In tudi preteklost je lahko določiti, če seveda ni knjižica ponarejena ali pa ima samo poštemplano brez opravljenega servisa. Tukaj je lahko nateg največji, saj gre le za večje vsote denarja in seveda zaslužke pri tem. (zato se pa pri teh novejših in dražjih splača ponarejevat servisne knjižce).