Kaj je prav?
Gre za nosečke, ki bomo rodile septembra.

Nosečke? Kje si pa to našla?

Brez e.
Noseča ženska je pa po slovensko nosečnica.

🙂 Hvala.
Ja, nosečke, hm, vem.

Septembrka je sicer nova beseda, vendar če imamo recimo že marčevke (gobe), naj bodo pa še septembrke pa julijke pa MAJKE (te bodo kar dvakratne mamice :)))) , “nosečke” v glavnem :))

Sicer pa – velikokrat se pojavi ta dilema: decembrski ali decemberski, metrski ali meterski, ministrski ali ministerski …

Pa si iz dvoma lahko hitro pomagamo z obliko v rodilniku, drugem sklonu. Če tam e odpade, potem ga tudi v pridevniku ni, torej:

september, septembra, septembrski
meter, metra, metrski
minister, ministra, ministrski

vendar
helikopter, helikopterja, helikopterski

Septembrke so:)

Glede tistih, ki bodo rodile marca, je pa treba osvetliti še eno drugo vprašanje – namreč, kako se tvori pridevnik iz besede marec. Razpasla se je napačna raba pridevnika marčevski, namesto marčni.
Vsi vemo za “marčno revolucijo” in nikomur ne bo prišlo na misel, da bi govoril o “marčevski revoluciji”. Ko pa je treba pridevnik prenesti v nov kontekst, govorci v hipu izgubijo to osnovno znanje in govorijo o marčevskih izdajah, o marčevskih plačah, namesto o marčnih izdajah ali marčnih plačah. Škoda.

Z besedo “nosečka” pa ni nič narobe. Lep, simpatičen izraz, ki se je na novo uveljavil predvsem med ženskami, ki bodo kmalu mamice. Ni nadomestil besede nosečnica, temveč ob njej soobstaja, vcasih popolno zamenljivo, včasih pa specifično v posamičnem kontekstu v govoru ali pisanju.

Se vidi, da si ženska. Poglej v SP, kjer je marčevski enakovreden marčnemu, nosečke pa so odplavale neznano kam.

Torej, simpatično se ti zdi delanje novih besed pod taktirko ljudi, ki ne vedo, kaj bi s časom, medtem ko pametuješ o napačni rabi pridevnikov? Ojej!

Marčevski se je nekritično razpasel zato, ker se pridevniki iz drugih mesecev delajo po tem kopitu – januarski, februarski, aprilski, majski, junijski itd. Normativno besedišče je pa, žal, pomanjkljivo (o tem je bil tudi tu že govor). Podoben primer kopalničen-kopalniški nenačelno rešuje povsem drugače; vključuje pridevnik “kopalničen”, pridevnika “kopalniški” pa ne. V istem normativnem besedišču prav tako ni, denimo, ne marčevke ne marčnice (gobe), ki jo SSKJ navaja zgolj kot marčnico, ljudje pa spet (z istim simptomom, s katerim so podlegli pridevniku za mesec) govorijo o marčevkah. Ah, ja:)

Glede nosečk pa – o, seveda, tebe, ki ne boš nikoli zanosil (če po kakšnem čudnem naključju ne misliš ponoviti Švarcijevega podviga), bodo noseče ženske milostno prosile za dovoljenje, kako se smejo imenovati, če jim je beseda nosečnica preveč formalna.
Iz SSKJ: nosečnica -e ž (e) ženska, ki ima v telesu
plod:
Dobro jutro!:)

Ali kot pravi en zapis na internetu o Kemperju Boydu: But J. Edgar has sent a boy to do a man’s job.

S pridevnikom marčevski se meni ne zdi nič narobe ravno zato, ker je tako po sistemu.
Kemper Boyd, si vstal z levo nogo?

No, tudi glede nosečk se strinjam s tabo, Kemper Boyd, čeprav sem ženska in čeprav sem rahlo v dvomih, ali naj to tudi povem, da se ti ne bo še bolj dvignil ego. :-))

Mene pravzaprav zanima samo to, zakaj so “nosečke” bolj upravičene kot pa marčevski. Mislim, da noben argument ne bo prepričal nikogar, zato se niti ne trudi.

evo, še ena ženska, ki ji ji je ta beseda “nosečka” neumna 😉