Septembra beremo
Uff, jaz sem zamudila cel avgust in večino septembra, kar bi bilo povsem OK, če bi se tačas potepala kje po svetu, a sem bila večinoma kar lepo doma. In za povrh še z dobrimi nameni, da jutri (oz. po tejle knjigi) pa res nekaj napišem na Molje. 🙁 Nič, krenimo z bilanco, da ne bo prej že oktober:
– George Orwell: Down and Out in Paris and London. Zgodnje delo velikega antiutopika, v katerem opisuje svoje stradajoče čase v omenjenih mestih, to pa ga seveda navduši tudi za socialistične ideje. Pogoltnila sem ga kot v romanu opisani reveži svoj kruh. Kmalu tudi v slovenskem prevodu.
– Carol Shields: Happenstance. Kanadska mojstrica podrobnosti, eno najbolj ostrih očes za ‘dramo hišnega prahu’, kot sem to poimenovala sama pri sebi. Kot v njenih prejšnjih knjigah je sama zgodba prejkone vsakdanja in banalna (mož in žena po dvajsetih letih zakona prvič preživita pet dni ločeno in doživljata to in ono – nič prelomnega pravzaprav), napisana pa s takim občutkom in uvidom, da ti gre srh po telesu. Definitivno ena mojih najljubših avtoric.
– Srdjan Valjarević: Komo. Mislim, da je tu o njem pisal že Toro. Se pridružujem, čista petka. Spazila sem ga tudi v slovenščini (zbirka S poti), sama sem sicer brala srbski original.
– Bohumil Hrabal: Stregel sem angleškemu kralju. Klasika, ki mi je manjkala, sploh po tem, ko me je navdušil istoimenski film. Žlahtna češka odbitost, prebrana z užitkarsko prežvekovalskim tempom (beri: med čikpavzami :)).
– Ben Elton: Past Mortem. Odlična kriminalka, začinjena s trademark humorjem. Za plažo ni boljšega, čeprav sem jo sama sicer brala v svoji celinski postelji.
Ian McEwan: Na obali Chesil. Hitro prebrano, ampak rahlo razočarajoče. Enostavno nisem dobila odgovorov na vsa vprašanja, ki mi jih je zgodba zastavila.
Alma M. Karlin: Samotno potovanje
Potovanje, ki ga opisuje v knjigi, je bilo bistvo njenega življenja. Bilo je to študijsko potovanje, na katerega se je dobro pripravila. V vsakem kraju je želela izvedeti čim več o deželi in ljudeh, ki so tam prebivali. Študirala je v lokalnih knjižnicah, iskala stike z ljudmi, raziskovala in slikala; ob vsem tem pa še delala za preživetje. Neverjetno pogumna ženska, ki se je na potovanju bala samo dermatofitije in moških dvonožcev z od strasti rdečimi očmi.
Zelo zanimivo in še vedno aktualno.
@Oja: “Drama hišnega prahu” – tole si bom zapomnil, dobra 🙂 Za Srđana Valjarevića pa nisem zaslužen, gre pa na moj post-it.
Drugače pa je september katastrofa za katastrofo.
Philip Hensher: The Bedroom of the Mister’s Wife me je presunila že s formo. Nisem opazil, da gre za kratke zgodbe, ki mi nikakor ne sedejo, ker so preveč šprinterska disciplina. Hensher sicer ne razočara, morda je v tem trenutku eden izmed najbolj obetavnih angleških avtorjev, a sem stvar vseeno odložil po polovici.
Drago Glamuzina: Tri je predvsem zgodba o bolnem ljubosumju in varanju, solidno napisana, a me je tematika po kakšni tretjini znervirala do konca. Odloženo.
Roberto Bolaño: 2666 je knjiga, ki se ji je nemogoče izogniti. Medijski pomp zadnje mesece eskalira, recimo s člankom v Der Spieglu, in počasi bomo dobili kultno delo. Po svoje nepotrebno, ampak glavno, da beremo. Bolaño je (bil) po horoskupu Bik, kar je dobra indikacija za rok-pevca, za pisatelja pa je to bolj hendikep. (Šala. Skoraj.) Tisočstranski špeh se bere počasi, jezik je suhoparen in kaj malo je tega, kar bi vleklo naprej. Odloženo po 150 straneh. Še en medijski balon, ki pa vseeno zna biti kakšni vrsti bralcev zelo všeč.
@Oja: Carol Shields: Happenstance. Kanadska mojstrica podrobnosti, eno najbolj ostrih očes za ‘dramo hišnega prahu’
Se absolutno strinjam, da je odlična pisateljica. Pzp. sem prav pred kakim tednom za prevod kake njene knjige “lobirala” pri eni od založb. Upam, da bo kaj iz tega.
@Oja, si gledala Stregel sem angleškem kralju s podnapisi (če sploh obstaja taka verzija)? Zelo rada bi ga videla, ker knjiga mi je bila res fenomenalna.
@bralka: Ja, v prevodu prevajalke, ki je prevedla tudi knjigo.
Per Petterson: To Siberia
(da, da, še en Petterson :-), po sili razmer v angleškem prevodu, ki pa je imeniten, prevajalka je bila menda za nekatere svoje prevode iz skand. jezikov tudi že nagrajena.
Zelo nehvaležno je tole primerjat s Konje krast.
Rekla bi tole: prepoznaven slog, imenitni deli, celota – nisem čistočisto prepričana. Vseeeno imam sedaj, ko sem končala, fajn občutek. Vsekakor pa priporočam za skandinavofile! In vsekakor si bom nabavila še kakšno, na seznam je In the Wake.
Dober dan.
še je bil čas baržunasto tople , svileno mirne vode, borovcev, rožmarina, kamnitih hiš zaprtih škur, konteri v ribarnici, pranje sodov, jematve( trgatve) v teku, diši po zlati toploti, eteričnih oljih, dobri juhi in tistem nečem, obzorje ni tako daleč , vse pomirjujoče isto in nič zaskrbljujoče novega.
Tudi dosti kil knjig, izpostavila bi Absurdistan (Gary Shteyngart). Surovo, bizarno in mestoma silno, silno smešno, neusmiljeno, razgaljujoče tragično. Silovito branje, ja, je .
zelo lp