Seminarji za lektorje
Živjo.
Sem mlada lektorica, novinka. Zanima me, ali obstajajo organizirani seminarji za lektorje in kje za njih izveš oz. kako se lahko nanje prijaviš. Kakšna je praksa glede dodatnega izobraževanja – kje se lahko izpopolnjuješ, piliš, izveš za jezikovne novosti, ko je formalno (fakultetno) izobraževanje že za tabo. Jezik je živ, dinamičen in nenehno spreminjajoč se, takšna so tudi jezikovna pravila, zlasti tudi glede terminologije na posameznih področjih itd., zato me resnično zanima, kako lahko lektor učinkovito sremlja vse te novosti, da bo zmogel dobro opravljati svoje delo.
Že vnaprej se vam zahvaljujem za vaše odgovore in resnično bom vesela, če me boste kam napotili. Ali morda za to skrbi lektorsko društvo? Ima kdo kakšne izkušnje s tem društvom? Kako se mu lahko priključiš? Upam, da v Sloveniji na tem področju ne vlada samo ena velika praznina, lektorji pa so prepuščeni sami sebi. To po mojem mnenju ni prav in ne odgovorno – ne od jezikovne politike naše države ne od jezikoslovne stroke in naših delodajalcev.
Hvala za informacije!
Vprašanje se mi ne zdi čudno. Zagovarjam stališče, da posameznik lahko vpraša, če ga kaj zanima oz. če česa ne ve, ne razume … Saj so te vrste forumi temu tudi namenjeni. Verjamem tudi, da konstruktivni odgovori in nasveti na zastavljeno vprašanje ne zanimajo le mene, temveč več mladih in še neizkušenih lektorjev. Zakaj bi tako skoparili z napotki, zakaj ne pomagali tistemu, ki zaprosi za pomoč?
ah, namesto da bi kritiziral/a, bi v svojem postu lahko meni in meni podobnim posredoval/a kakšne informacije o seminarjih, društvu ali dodatnemu izobraževanju o sodobnih jezikovnih vprašanjih, če jih imaš. Vsi namreč nismo obiskovali iste fakultete (npr. različni predeli Slovenije, različne fakultete) in nimamo enakih informacij, sploh pa je praksa nekaj čisto drugega.
Vprašanje se mi ne zdi ne čudno ne neumno in vesela bom vaših odgovorov!
Draga lektorica – novinka, ne razburjaj se tako brez potrebe. Pa še nekaj, da ne bo nesporazuma: niti z besedico nisem omenil, da bi bilo vprašanje neumno. Toliko o tem. Na tvoje vprašanje, priznam, ti ne znam dati odgovora ali kakšnih napotkov. Izrazil sem samo moje presenečenje, ne toliko nad vprašanjem, ampak nad situacijo, ki si jo opisala, tako da se mi tvoj izbruh užaljenosti ne zdi ravno na mestu. Pa pustimo to. Kaj sem ti pravzaprav hotel reči oz. te vprašati? V času šolanja si ponavadi človek skuša poiskati čim več informacij, ki bi mu prišle prav po koncu študija. Povsem normalno je, da si človek kasneje na tak ali drugačen način išče dodatne informacije, vendar pa sem pri tebi dobil občutek, da imaš sedaj diplomo v žepu in veš ne kod ne kam. To me je presenetilo, zaskrbelo, nikakor ne vprašanje.
Zadovoljna?
LP
T.
ah, hvala za odgovor. Saj se ne razburjam. 🙂 Saj ni čisto tako, da ne vem, kako in kam, vendar bi želela izvedeti več. In najbrž ne samo jaz.
A žal še vedno nisem dobila odgovora, po katerem sprašujem. Filip, spela, Zvedavec in ostali, ki drugače dajete konstruktivne odgovore na tem forumu, kje ste? In tudi vsi ostali bolj izkušeni lektorji?
Kako spremljate vse novosti in spremembe? S čim si pomagate pri delu (razen s SP, SSKJ, slovnico, terminološkimi slovarji, Novo besedo, Fido, forumom)? A redno prebirate Slavistično revijo ter Jezik in slovstvo? Kateri so vaši pripomočki?
Kako je z organiziranimi seminarji in predavanji?
Hvala za informacije.
lektorica-novinka napisal:
> Filip, spela, Zvedavec in ostali, ki drugače dajete
> konstruktivne odgovore na tem forumu, kje ste? In tudi vsi
> ostali bolj izkušeni lektorji?
Jaz sem žal (?) samouk na tem področju, vsaj glede “poštempljane” izobrazbe. Tako občasno podam tudi kak napačen odgovor in potem imamo Trenja :)))
Predvsem si želim, da bi bil slovenski jezik pregleden, uporabniku prijazen.
Podobno kot Filip tudi jaz nimam kakšne formalne izobrazbe na tem področju.
Z leti sem si nakopičil kup različnih jezikovnih priročnikov (če na hitro pogledam na polico: SP2001, Janez Sršen: Jezik naš vsakdanji, Janez Gradišnik: Slovensko ali angleško, Marta Pavlin Povodnik: Skladnja, Jože Toporišič: Slovenska slovnica, France Žagar: Slovenska slovnica in jezikovna vadnica, Jože Skaza: Pravopis – priročnik z vajami, Mara Kocjan-Barle: Abeceda pravopisa, Peter Herrity: Slovene – A Comprehensive Grammar, Simon Lenarčič: Popravopis, SSKJ in kup slovarjev). Seveda pa jih je treba tudi prebrati in si kaj zapomniti 🙂 In uporabljati ustrezno mero zdrave pameti. Med pripomočki bi omenil še besano, ni vsemogočna, opozori pa na marsikaj.
Spremljam različne forume in se tudi tu marsikaj novega naučim, včasih pa tudi kaj vprašam znance, ki so profesionalni lektorji, kadar naletim na kakšen problem, o katerem nisem čisto prepričan.
Drugače je pa za jezikovni občutek treba pač veliko brati, in to dobro napisana in lektorirana besedila.
In treba se je zavedati, da lektoriranje ni le postavljanje vejic, pravih sklonov in popravljanje zatipkanih besed – to so korekture. Lektor skrbi za slog, za berljivost, razumljivost – to je pa tisti del, kjer se predvsem pozna praksa in občutek.
En tak forum je še
Spremljam še , vendar tukaj ni prav veliko o slovenščini.
In pa prevajalci imajo dva “foruma”, ki sta v resnici e-poštna seznama, kjer večkrat razpravljajo tudi o kakšnih slovničnih vprašanjih.
Različni terminološki oz. tudi splošni dvojezični slovarji. Pa še leksikon Slovenska krajevna imena pride kdaj prav.
Nimam kakšnih takih izkušenj, ker se ne ukvarjam z lektoriranjem, lektoriram le občasno kakšno stvar v službi (pa še to pri pomembnejših stvareh dobim še kakšnega lektorja) in občasno brezplačno kakšno malenkost za prijatelje – tako da lektorjem nič ne hodim v zelje 🙂
LEKTORSKO DRUŠTVO SLOVENIJE, Primožičeva ulica 57, 1231 Ljubljana Črnuče
Nuša Mastnak, tel.: (01) 252 78 97, 252 78 98; faks: (01) 252 78 99; e-naslov: nusa.mastnak@guest.arnes.si
Sem in tja priredijo kakšno predavanje …
Poleg tega imata delavnice na temo slovenščine vsaj po 1x letno še DZTPS () in OST ()
Sicer namenjeno prevajalcem, ampak zna biti kdaj zanimivo, odvisno od predavatelja.
Kitty
Naj še jaz svoj lonček pristavim…
Glede odgovorov neizobraženih, a zato pogosto nič manj nevednih obiskovalcev/bralcev/piscev foruma: rada preberem različne poglede, različna mnenja, ta so lahko občasno tudi napačna, vendar se skoraj vedno najde kdo, ki zadevo popravi. Včasih pa imata Filip in Zvedavec prav. In očitno tudi dovolj časa, da kar ažurno spremljata dogajanje na tem forumu in kaj hitro odgovarjata. Hvala bogu in še komu. 🙂
Kot izobražena in izkušena lektorica sem najprej pomislila, da je odgovor na novinkino vprašanje in v nadaljevanju malce nestrpno priganjanje z odgovori sila preprost: praksa. In ta odgovor je bil podan kot prvi!
Torej, vsak lektor – novinec ali pa izkušen – si znanje pili z izkušnjami. Praktično delo je tisto, ki lektorja vseskozi seznanja z novostmi, pritokom in odtokom besed iz jezika, posebnostmi v skladnji, v slovnici in pravopisu na splošno, če hočete. Upam trditi, da ga ni seminarja, ki bi lektorja zadovoljivo seznanjal z vsemi novostmi, in to iz preprostega razloga: ker je tega preveč in ker jezik preprosto živi. Organizacija seminarja, predavanja ipd. terja čas, denar in ga logično ni mogoče organizirati za vsako urgentno jezikovno zadevo.
Toda! Tudi delo ima svoj haklc. Lektor, ki dela po svoji pameti, brez ustreznega izkušenega mentorja, ki bi ga testiral in preverjal, je zelo podoben lektorju brez izkušenj ali z malo le-teh. Tako kot v drugih poklicih je tudi za lektorja zelo pomembno, da ima nekoga, ki ga preverja, da mu stoji ob strani, ko je treba urgentno poseči v zapis in se dostikrat zelo hitro odločiti.
Kdor je lektor, bo vedel, da lektura ni samo popravljanje vejic. Gre za veliko več. Kolikokrat srečam lektorja, ki dela “že vrsto let” in ga vprašam, kako pa ste v vaši hiši rešili npr. vprašanje talibov in talibanov ali pa zapisa Al Kajde ipd. Omenila sem dva banalna primera, ki že davno nista več pereča, sta pa bila hud kamen spotike, ko sta se pojavila v jeziku. Tu pride do izraza izkušen lektor – ko je treba piscu povedati in strokovno razložiti, zakaj bi se nekaj pisalo, kot je predlagano.
In če se vrnem na dogajanje na forumu … Je že tako, da nekateri včasih pač nimamo časa stalno pregledovati foruma in strokovno svetovati, kadar pa pridem na to stran in najdem temo, ki (še) nima pravega odgovora, z veseljem priskočim na pomoč.
Novinka, nič ni narobe, da človek vpraša, kar želi vedeti, naj bo vzrok tega nevednost ali pa dodatna potrditev, samo je pač tako, da je bil prvi odgovor, ki si dobila, najbolj natančen. Seveda si lahko pomagaš s priročniki, lektorskim društvom ipd., vendar vse to ne bo nadomestilo praktičnih izkušenj in piljenja pod strokovnim mentorstvom, pozneje pa samostojnega dela.
Pa srečno na tvoji poti do izkušene lektorice.
Nataša, zelo zanimiv odgovor. Popolnoma se strinjam z vami, da je dober mentor tisti, ki te lahko največ nauči. Mislim, da bi nas večina neizkušenih lektorjev bila zelo vesela, če bi imela to možnost. Ampak tukaj se postavlja bistveno vprašanje – kako priti do dobrega mentorja? Kdo ti lahko pomaga?
Prosila bi vas še to, da mi na kratko razložite, kako v praksi poteka npr. proces odločanja med talibi in talibani?
Najlepša hvala!
Ja, to je utopija, da mladi lektorji pričakujejo še mentorstvo. Kdo ga bo pa plačal? Zaradi zniževanja stroškov se krči št. lektorjev v redakcijah časopisov …, skratka povsod, pa tudi časi so taki, da je vse na hitro, instantno, da je za marsikoga (mislim na lastnike časopisov, založnike) lektoriranje izguba časa, dodatni stroški itd. ali pa bi radi, da jim lektorji delajo za drobiž. Realnost je pač taka, da se bodo morali mladi lektorji zanesti predvsem nase in naj ne pričakujejo še kakega mentorstva ali pa česa podobnega …
Tale zadnji odgovor pa je tako neprijazen, da lahko našim mladim vzame vso voljo in pozitivno energijo, ki sta na začetku še kako potrebni. Lektorica-novinka, seveda na trgu dela ni lahko, zlasti na začetku, in kot družboslovko vas nikjer ne bodo čakali odprtih rok, a ne pustite se spraviti v slabo voljo zaradi takšnih grobih besed. Če boste dobri, bodo vaši nadrejeni to sami videli.
Breda, hvala.
Metka 2, moram priznati, da ste mi z vašimi zoprnimi besedami res pokvarili dan.
Se opravičujem, a tako čutim. Vem, da je lektorjem, zlasti še neizkušenim, zelo težko in da je boj za službo surov. Vendar ostra kritika, ki ni konstruktivna, ni dosti vredna. Bojim se, da se s takšnimi potrjuje stereotip o neprijaznosti in zoprnosti lektorjev. Upam, da bomo vsaj nekateri to uspeli spremeniti.
Jaz morda ne bi napisala tako, kakor je Metka 2, vendar žal tudi jaz vem, da ta odgovor ni grob in neprijazen, ampak preprosto realističen (žal mi je, Breda, zelo žal, ampak tako je).
In teh stvari na faksu navadno ne povedo. Ne bodočim lektorjem, ne bodočim prevajalcem. Navadno pa pravim, ker imajo vsaj na prevajalski nekateri (ok, no, vsaj ena 🙂 profesorji prakso, da povabijo 1-2x na leto gosta, prevajalca, ki predstavi študentom svoj vsakdanjik, pasti, prijetnosti in neprijetnosti posla.
Ampak, tale forum ni namenjen stokanju ;), zato bom jaz lektorici-novinki posredovala novico, ki sem jo dobila danes po mejlu:
Lektorsko društvo vabi k predavanju Janeza Orešnika o trpniku v četrtek, 29. 3. 2007 ob 18.00 v DSP na Tomšičevi 12 v Ljubljani.
Kitty