Sem presenečena fotografinja ujeta v steni

Nahajam se med štirimi stenami absolutno sam. V dnevni sobi ni nikogar, niti v hiši ni nikogar. Prostor v katerem sem je isti kot na fotografiji s torto. Od samega sebe na fotografiji sem oddaljen en meter. Na torto lahko položim desno dlan. V meni je mojih večnih šestnajst let.

Forum na katerem sodelujemo je vrhunski in več kot superfantastičen. Te teme nisem aktiviral, je pa vsaj zame več kot neskončno zanimiva. Kaj vse se da narediti z klasičnim fotoaparatom in seveda ves ta material iz preteklosti se krasno digitalno obdeluje. Tu dodajam še eno zanimivo fotografijo, ki sem jo dobil preko Googla. Zelo podobna fotografiji kot sem jo sam enkrat posnel v kopalnici pred ogledalom. Tu je lahko slikano preko stekla iz temnega prostora v svetel prostor. Vse je možno, lahko je tudi digitalno obdelano.

Se opravičujem za napako, v bistvu iz svetlega prostora v temnejši prostor. Sem preveril zunaj na balkonu pred steklom, kjer je svetlo. Soba je temnejša. V temnejšem prostoru bi se bilo potrebno osvetliti s svetilko, da bi se videlo odsev.

Vsem se opravičujem, ampak še enkrat sem tole temo na površje dvignil. “Sem presenečena fotografinja ujeta v steni”.  V steni je večna noč. Problem. Svoj čas določam na osnovi cigarete. Vsakih milijon let en cigaret pokadim. Tam kjer ni Sonca je večna noč. Lahko bi bil naslov teme tudi npr. “Sem presenečena fotografinja ujeta v sceni”.