Seine-Saint-Denis
Pravilno je v Seine-Saint-Denisu, izgovori pa se v S.-S.-Deniju.
Gre namreč za to, da se v izgovoru pri samostalniku na govorjeni samoglasnik + nemi soglasnik za njim osnova podaljšuje z j (Deni-j-u), zapiše pa se: v S.-S.-Denisu. Ti samostalniki namreč osnovo podaljšujejo samo v izgovoru.
Lp, Nataša
Denis v izgovoru podaljša osnovo z j zato, ker dobimo skupaj dva samoglasnika: npr. v mestniku i + u, za lažjo izgovorjavo se osnova podaljša z j, torej [deni + j + u].
Pri Shakespeiru je pa tako: sodobnejši jezik stremi k temu, da se osnovo podaljša z j, in to tako v izgovoru kot zapisu. Pravilna sta oba zapisa in izgovora, prednost pa dajemo Shakespearju.
Hm, tako “pametna” sem tudi jaz :), zato sem zdaj tole preverila v SP, ki pravi:
premier -ja [premjêr in premjé -êja] m s
-em člov. (e; e e) ministrski predsednik,
predsednik vlade
premierka -e [mje] ž, člov. (e)
premierjev -a -o [premjerjev- in
premjejev-] (e)
Ne sklicujem se “na suho” na SP (vemo, da ni popoln), vendar moram reči, da imam “v ušesu” precej bolj premiêrja kot premjéja. Dejstvo pa je, da iz navednega ne razberem, da bi različica “premiera” sploh bila ustrezna.
BesAna pa različico brez j-ja nedvoumno prečrta.
K.
P. s. Če smo natančni, je v britanski angleščini nem tudi R na koncu Shakespear(j)a oz. se ne izgovori kot R (Shakespeah, tako nekako).