Šefi, vodje, nadrejeni…
Drage moje,
kakšni so vaši šefi, vodje, nasploh nadrejeni? Kakšna je njihova izobrazba v primerjavi z vašo? Delovne navade? Odnos?
Moja ima celo nižjo izobrazbo od mene, seveda noče povedat, kako je prišla do tega delovnega mesta. Sicer je čisto v redu, kot oseba, kot šefica pa prava katastrofa. Ne zna uskladiti niti čisto navadnega urnika tako, da bi vsaj en teden minil brez težav, odnosa do ostalega dela še ni čisto razvila in kot kaže ga niti ne bo. Ničesar ne konča, na malico gre dvakrat do trikrat dnevno, tolikokrat tudi na kavico. Vse zasebne zadeve (banka, občina, pošta, zdravnik, obiski knjižnice, nakup vstopnic, tehnični za avto, …) ureja med delovnim časom. Ob vstopu v pisarno jo najdem na chatu ali na telefonu, ko klepeta čisto osebne zadeve s kako prijateljico.
Saj razumem…vsakdo skoči malo na net, malo na forum, plača kak račun preko neta…jaz si to privoščim, medtem ko glodam svoj sendvič in si mislim, da sem na malici, to kar ravnokar počnem!
Alergična sem postala na ljudi, ki si z nižjo izobrazbo, delovno vnemo in sedenjem križem rok priborijo taka delovna mesta, delo pa trpi zaradi njihove nesposobnosti. Saj to je bilo pri nas že ugotovljeno, tako da nad nadrejeni vse to vedo…toda kaj? Kdo nasanka?
No, kaj pa vaše šefice?
Strinjam se s teboj in upam, da bom nekoč tako bogata, da mi ne bo treba prenašati nesposobnih nadrejenih:) Najbolj v nos mi niti ne grejo, da so nekateri brez ustrezne izobrazbe temveč, da se jim niti približno ne sanja kaj naj bi bilo delo z ljudmi oz. da so na tem področju popolnoma brez strokovnega znanja, so seveda svetle izjeme, ki obvladajo motiviranje svojih podrejenih a ne razumem takih, ki verjemejo, da se jim bo produktivnost zvišala, če bodo vsak dan vneto pljuvali in poniževali svoje zaposlene???
Naša služba je taka, da delamo z ljudmi, torej imamo uradne ure. Nekega popoldneva sem bila v službi sama, šefica je že zdavnaj odšla. Počutila sem se slabo, kuhala me je vročina, šlo mi je na bruhanje, glava me je bolela…in nonstop stranke…tako mi je bilo hudo, da mi je šlo na jok. Sem poklicala šefico, saj nisem vedela, če bom zdržala. Nahrulila me je kot majhnega otroka. Nikakor mi ni pomagala: ona ni prišla, da bi vskočila, nikogar ni niti poslala. Pri svojih 30 letih sem poklicala mamo (!) in se ji zjokala v telefon, saj sem res komaj še bila pri sebi. Nato je prišel moj fant, ki mi je prinesel zdravila, pomagal pri delu. In navsezadnje so stranke tudi videle, da mi je res hudo in niso nič komplicirale, pomilovali so me in so kar sami rekli, da bodo raje prišli en drugi dan.
Prava šefica, kajne?
Ni prišla, ni nikogar poslala, da bi pa jaz zaklenila in odšla…verjemite mi, danes bi bila na zavodu!
V pisarni (odvetniški) sva samo jst in moj šef, super se razumeva, ima pojma o tem kar dela, kot človek je ful uredu, vse se da zment (študijske odsotnosti, delovni čas..), vedno skrbi da nism lačna, žejna, da me ne zebe…edin njegov problem je organizacija..
…ne zna se organizirat, nujne stvari vedno v zadnjih trenutkih dela, ker je deloholik je cele dneve v službi in vmes ureja še osebne stvari (banka, računi, nakupi..)…uglavnem v organizacijskem smislu je katastrofa :)) Ampak nama zaenkrat še vse funkcionira tko kot mora.
Uglavnem se nad mojim šefom nimam za pritoževat 🙂
Smo pač samo ljudje, mi in naši šefi. Moja prejšnja šefica (z visoko izobrazbo) je bla še “stare šole”, o računalniku ni mela pojma, vse je delala “peš” in to zahtevala tud od nas, delal smo ogromno, po cele dni in vikende, nikol nas ni spustila na dopust takrat, ko si ga rabu pa tud če si mel planiranga pol leta in plačanga, je pa mela avoriteto in je dobr vodla skupino. Tud kot človek je bla vredu. Zdajšnja (tud 7.stopnja izobrazbe) je pa čisto nasprotje. Mlada, brez izkušenj in brez avtoritete. Vse bi sama nardila, nobenmu ne upa nč rečt, babe pa se ji režijo pa sam kufe pijejo in kadijo. Tak, da tud izobrazba ni vse 🙂
Moja šefica ima mogoče res višjo izobrazbo kot jaz, ampak je pa tio tolk tupo bitje, na tej božji zemlji, da se včasih vprašaš a je to res mogoče.
Obup, in državna uprava jemlje ljudi, že samo če so “lepi”, znanje je zadnji omembe ne vreden predmet.
danes in učeraj je meni in mojim sodelavkam dobesedbo pila in izpila vso življensko moč, ker ženska ne zna sestaviti in spesniti niti enega samega stavka in smo sedeli v njini pisarni celih 6 ur in poslušali, njene neumnosti, grozzza.
LP
Nekaj dni je že minilo od mojega prvega posta in situacija je tukaj vedno bolj nenormalna.
Poleg vsega prej omenjenega glede moje šefice, sem ugotovila, kar sem že nekaj časa domnevala: moja šefica v službi, v delovnem času 8 ur, dela nekaj, kar ne spada v službene naloge, in sicer na črno in za honorar, ki ji gre v žep!!! In se še pritožuje, da nima časa za vse postorit, kar bi morala, pa še vedno najde čas za klepet, kavice in še za delo na črno, ostalo pa preloži lepo na nas tako, da ona ob 15. uri lepo zaključi in odpeketa, mi se pa tu zajebavamo do poznega popoldneva, brez plačanih nadur, seveda!
Moj šef praktično ne dela nič, cele dneve je v svoji pisarni in dobesedno popiva! Vsakič, ko moram iti k njemu, da podpiše kakšne dokumente, smrdi kot nek klošar. Vsake toliko naredi en kratek sprehod po hodnikih in prav se lahko vidi, kako se maje.
Najbolj žalostno pa je to, da na plačilni listi so vsi člani njegove familije, a pri nas se niso niti enkrat pokazali. Se pravi žena, dva sinova in hčerka. Si lepo dobivajo plačo, kot da so zaposleni pri nas.
Kar pa se tiče ostalega.. je kar v redu. Nikoli ne teži, tudi ko bi moral. Zato pa počasi propada firma.
Pomaranca,
ta problem, honorarja služenega med delovnim časom, ni od danes. To je pred tem že nekaj zaposlenih počelo, ker pač delamo v takem okolju in se take možnosti hitro pojavijo. Če si nepošten, pač zagrabiš. Lahko bi tudi jaz, pa se mi zdi podlo. Raje imam mirno vest, naredim svoje delo in zaslužim svojo plačico.
Nadrejeni so za to izvedeli, šušlja se tudi dosti, to visi v zraku. Nenazadnje sem bila priča obisku direktorja, ki je sodelavko zalotil pri vsemu temu. Sledil je malo večji halo, obljube za disciplinsko, malo joka in stoka, nazadnje pa je vse potihnilo. Nekaj časa ni več “honorirala”, počasi počasi, ko je ugotovila, da ji itak nič ne morejo, je ponovno začela. In sedaj se je to nalezlo še na nekaj drugih ljudi, med drugim tudi na šefico.
Tukaj govorimo o bajnih zaslužkih, ki jih spravijo v žep, poleg plače konec meseca. Privoščim jim denar, ker vem, da je danes težko preživeti mesec, s tem, kar nam dajo in potrebami, ki jih imajo. Vendar naj to počnejo doma.
Na katero inšpekcijo pa bi se lahko obrnila, da bi se izognila direktorju in da bi bila zadeva anonimna?
Forum je zaprt za komentiranje.