šef mi očita “preveč ” bolniške
Hvala bogu sta bila otroka zdrava, ko sta bila majhna in res nisem potrebovala bolniškega staleža. Če ib rabila bolniško za otrokovo zdravje pa ne bi oklevala niti trenutka.
Bolan otrok potrebuje v bolezni svojega starša. In družina je vedno na prvem mestu.
Tako, da ne rabiš imeti slabe vesti, ker delaš dobro za svojega otroka.
Mislim in tudi sama opažam pri nas v podjetju, da več bolniške koristijo tisti, ki se slabo počutijo na delavnem mestu.
Vsako dobro podjetje, ki da nekaj na svoje ime, verjamem, da dela analize zakaj pride v enem obdobju več bolniških odsotnosti. In na podlagi tega se lahko oceni kako dobri so pogoji za delo, ki prinaša osebno zadovoljstvo delavca.
In vedno bo zadovoljen delavec delal več, manj bo koristil bolniške in s tem bistveno bolje prispeval v dobro svojega podjetja.
Imam kronično bolezen zaradi katere bi lahko dobila kadarkoli bolniško.
Pa sem že kar nekaj let brez enega samega dne BS.
Zakaj?
Ker se v službi dobro počutim. Ker imam dinamično delo. Ker imam čudoviti sodelavki in prijazne sodelavce.
Ker si zaupamo, se pohecamo, skupaj spijemo kavico, se za sproti dogovarjamo za delo in naredimo vse v pravem času.
Zjutraj pridemo na delavno mesto vedno nasmejane in vesele. In ta energija se potem širi in dopolnjuje skozi cel delavnik.
Je pa tudi res, da morajo biti za tako vzdušje vsi. Lahko bi bil samo eden proti pa ne bi bilo tako lepo.
Zaradi bolezni delam po 4 ure in je verjetno tudi to ena prednost, da nisi še preveč utrujen in posledično lahko tudi nestrpnejši.
Upam in želim si, da še dooolgooo tako ostane.
Lep sončen dan vsem MONOVKAM. Pa še kakega snežaka naredite.
Ne bo posledic, če gre v bolniško komercialistka in zato pogodba za posel ne bo podpisana?
Ne bo posledic, če gre v bolniško računovodkinja in ne bo plač ali pa ne bodo plačani davki in bo DURS zato nabil še kazen?
Ne bo posledic, če gre v bolniško …. poljubno vstavi…
Niso vsa delovna mesta taka, da lahko kar mimogrede vskoči nekdo in opravi namesto tebe![/quote]
Ni to res!!!!
Jaz sem komercialistka in tudi plače nakazujem (smo manjša firma) in imam otroka zaradi katerega sem veliko na bolniški.
Zaradi mene še ni bil izgubljen noben posel in nihče še ni ostal brez plače.
Na služben računalnik se lahko povežem tudi od doma, telefonski klic opravim od doma in v pisarno pridem zvečer, ko otroka prevzame mož.
Pa je volk sit in koza cela.
Vse se da, če je volja. Sodelavka s katero sva tesno povezani z delom ima tudi otroka. Enkrat vskoči ena, drugič druga in delo je bilo zmeraj tipi topi narejeno.
Otroci pa več kot zadovoljni.
Današnji managerji so preveč togi in nas merijo glede na prisotnost na delu. To še zdaleč ni pravilno.[/quote]
In ti ocenjuješ situacijo glede na tvoje bolniške, ki v bistvu sploh niso bolniške. Če delaš od doma, službene klice opravljaš od doma, greš v pisarno zvečer in delaš tudi ponoči, POTEM DELAŠ in nisi dejansko na bolniški. Tiste, ki tukaj kvakajo, kako imajo pravico biti na bolniški, NE DELAJO OD DOMA. One imajo pravico biti na bolniški in pika, drugi pa naj kakor vedo in znajo poskrbijo za to, da bo NJIHOVO LASTNO delo opravljeno.
Na ene delavce se delodajalec lahko zanese, tudi če so tu in tam na bolniški, na druge se ne more. Pika in amen. In tiste, ki ves čas izostajajo in se jim fučka, kaj je z delom in kdo ga bo opravil, hoče vsak delodajalec odpustiti čimprej. Dejstvo, pa naj nekateri jokajo kolikor hočejo.
In ne, nisem noben šef. Grem na bolniško, ko rabim, ampak tako kot ti poskrbim, da je delo tako ali drugače narejeno. Imamo pa eno, ki je na bolniški vsak ponedeljek in vsak petek, pa še vmes kaj in ji dol maha, kdo bo njeno delo opravil. Šef sicer poskrbi za zamenjavo, ampak počasi gre vsem na živce in samo še stvar časa je, kdaj bo pristala na cesti. In veš kaj, čisto prav ji je.
kaj pa če imaš prometno nesrečo in obležiš v bolnici v komi?
kako pa takrat poskrbiš, da bo delo opravljeno?
ne ga srat, bolniška ni v prvi vrsti za to, da se delo opravlja od doma.
ps
jaz sem šele nora. vzamem namesto bolniške dopust in doma odgovarjam na maile in rešujem situacije…[/quote]
daj ne začenjaj z mejnimi situacijami. Kot ponavadi tukaj, rečeš eno, nekdo pa takoj navrže nek ekstrem. Če imaš prometno in obležiš v bolnici, bo vsak vedel, da je hudo in bodo našli nadomestnega delavca dokler se ne vrneš (nekoga prek študenta, honorarno zaposlitev za koga, podaljšan delovnik za nekoga že zaposlenega, ki se potem šteje v plačo itd.) .
Moja poanta je, da je pri delavcu pomembno to, koliko izkorišča sistem in ali mu je v resnici do tega, da se delo naredi tako ali drugače (ali je pripravljen recimo, ko pride z bolniške, ostati dlje časa na delovnem mestu, ker pač njegovo delo ni opravljeno itd.) ali pa gleda samo iz zgolj svoje pravice, za vse ostalo mu pa dol maha. Takega bi vsak odpustil, sori. In prav je, da ga. Vse se da zmenit, če sta obe strani normalni, šefi in delavci. Mora biti pa šef res butast, da bi zaradi parih dni nege na mesec odpustil pridnega, vestnega delavca, ki ob dnevih, ko ni na bolniški, nadomesti izgubljeno. Po moje bi vsak pameten šef odpustil samo takega, ki se mu gladko jebe za službo in čeprav je delo neopravljeno, gre on tiste dneve, ko je v službi, domov lepo od točno določeni uri, vmes pa tudi bolj ali manj lufta.
Da vidim tebe kot delodajalca, če bi take kalibre imela za zaposlene. Ti gre firma v franže v par mesecih.
Ne bo posledic, če gre v bolniško komercialistka in zato pogodba za posel ne bo podpisana?
Ne bo posledic, če gre v bolniško računovodkinja in ne bo plač ali pa ne bodo plačani davki in bo DURS zato nabil še kazen?
Ne bo posledic, če gre v bolniško …. poljubno vstavi…
Niso vsa delovna mesta taka, da lahko kar mimogrede vskoči nekdo in opravi namesto tebe![/quote]
Ni to res!!!!
Jaz sem komercialistka in tudi plače nakazujem (smo manjša firma) in imam otroka zaradi katerega sem veliko na bolniški.
Zaradi mene še ni bil izgubljen noben posel in nihče še ni ostal brez plače.
Na služben računalnik se lahko povežem tudi od doma, telefonski klic opravim od doma in v pisarno pridem zvečer, ko otroka prevzame mož.
Pa je volk sit in koza cela.
Vse se da, če je volja. Sodelavka s katero sva tesno povezani z delom ima tudi otroka. Enkrat vskoči ena, drugič druga in delo je bilo zmeraj tipi topi narejeno.
Otroci pa več kot zadovoljni.
Današnji managerji so preveč togi in nas merijo glede na prisotnost na delu. To še zdaleč ni pravilno.[/quote]
Samo v tem primeru dejansko nisi na bolniški, ampak delaš od doma, a ne? Se strinjam s tem – vse se da, če se le hoče in če le hočemo malo pogledati izza svojih meja.
kaj pa če imaš prometno nesrečo in obležiš v bolnici v komi?
kako pa takrat poskrbiš, da bo delo opravljeno?
ne ga srat, bolniška ni v prvi vrsti za to, da se delo opravlja od doma.
ps
jaz sem šele nora. vzamem namesto bolniške dopust in doma odgovarjam na maile in rešujem situacije…[/quote]
daj ne začenjaj z mejnimi situacijami. Kot ponavadi tukaj, rečeš eno, nekdo pa takoj navrže nek ekstrem. Če imaš prometno in obležiš v bolnici, bo vsak vedel, da je hudo in bodo našli nadomestnega delavca dokler se ne vrneš (nekoga prek študenta, honorarno zaposlitev za koga, podaljšan delovnik za nekoga že zaposlenega, ki se potem šteje v plačo itd.) .
Moja poanta je, da je pri delavcu pomembno to, koliko izkorišča sistem in ali mu je v resnici do tega, da se delo naredi tako ali drugače (ali je pripravljen recimo, ko pride z bolniške, ostati dlje časa na delovnem mestu, ker pač njegovo delo ni opravljeno itd.) ali pa gleda samo iz zgolj svoje pravice, za vse ostalo mu pa dol maha. Takega bi vsak odpustil, sori. In prav je, da ga. Vse se da zmenit, če sta obe strani normalni, šefi in delavci. Mora biti pa šef res butast, da bi zaradi parih dni nege na mesec odpustil pridnega, vestnega delavca, ki ob dnevih, ko ni na bolniški, nadomesti izgubljeno. Po moje bi vsak pameten šef odpustil samo takega, ki se mu gladko jebe za službo in čeprav je delo neopravljeno, gre on tiste dneve, ko je v službi, domov lepo od točno določeni uri, vmes pa tudi bolj ali manj lufta.
Da vidim tebe kot delodajalca, če bi take kalibre imela za zaposlene. Ti gre firma v franže v par mesecih.[/quote]
Daj ne bluzi, da ne bo kdo razpočil/a od te tvoje popolnosti in pametovanja. Problem, ki nastane zaradi tistega, ki je na bolniški, je v veliki meri problem delodajalca in ne delavca. Ker pa je pri nas vsako teslo delodajalec, pa prihaja do takšnih bedarij. Podjetje z dobrim kadrovskim angažmajem nima teh problemov. Ker bi pa vsi imeli čim več za čim manj denarja, pa se dogaja, kar se dogaja in potem so krivi delavci. In ravno zaradi takšnih bizgecov kot si ti, se to dogaja. Najdejo par takih, ki so pripravljeni crknit zaradi službe, potem pa bi vsi morali crkavat, da bi pa okrepili kadrovsko luknjo, ah to pa ne. Podjetja dobesedno živijo iz danes na jutri, dolgoročnih načrtov pa nimajo in potem se jim zgodijo nepredvidljive situacije in nastane panika.
Če bi ti jutri imel/a prometno nesrečo, bi tvoje podjetje bilo v istem sranju kot sicer, ker nima ustreznega kadra, ki bi pokrivala takšne situacije.
Tvoje rešitve kot so študent, honorarno, ipd., pa ne zdržijo tople vode in zaradi takšnih rešitev so med drugim naša podjetja tako strašno “uspešna”.
daj ne začenjaj z mejnimi situacijami. Kot ponavadi tukaj, rečeš eno, nekdo pa takoj navrže nek ekstrem. Če imaš prometno in obležiš v bolnici, bo vsak vedel, da je hudo in bodo našli nadomestnega delavca dokler se ne vrneš (nekoga prek študenta, honorarno zaposlitev za koga, podaljšan delovnik za nekoga že zaposlenega, ki se potem šteje v plačo itd.) .
Moja poanta je, da je pri delavcu pomembno to, koliko izkorišča sistem in ali mu je v resnici do tega, da se delo naredi tako ali drugače (ali je pripravljen recimo, ko pride z bolniške, ostati dlje časa na delovnem mestu, ker pač njegovo delo ni opravljeno itd.) ali pa gleda samo iz zgolj svoje pravice, za vse ostalo mu pa dol maha. Takega bi vsak odpustil, sori. In prav je, da ga. Vse se da zmenit, če sta obe strani normalni, šefi in delavci. Mora biti pa šef res butast, da bi zaradi parih dni nege na mesec odpustil pridnega, vestnega delavca, ki ob dnevih, ko ni na bolniški, nadomesti izgubljeno. Po moje bi vsak pameten šef odpustil samo takega, ki se mu gladko jebe za službo in čeprav je delo neopravljeno, gre on tiste dneve, ko je v službi, domov lepo od točno določeni uri, vmes pa tudi bolj ali manj lufta.
Da vidim tebe kot delodajalca, če bi take kalibre imela za zaposlene. Ti gre firma v franže v par mesecih.[/quote]
Daj ne bluzi, da ne bo kdo razpočil/a od te tvoje popolnosti in pametovanja. Problem, ki nastane zaradi tistega, ki je na bolniški, je v veliki meri problem delodajalca in ne delavca. Ker pa je pri nas vsako teslo delodajalec, pa prihaja do takšnih bedarij. Podjetje z dobrim kadrovskim angažmajem nima teh problemov. Ker bi pa vsi imeli čim več za čim manj denarja, pa se dogaja, kar se dogaja in potem so krivi delavci. In ravno zaradi takšnih bizgecov kot si ti, se to dogaja. Najdejo par takih, ki so pripravljeni crknit zaradi službe, potem pa bi vsi morali crkavat, da bi pa okrepili kadrovsko luknjo, ah to pa ne. Podjetja dobesedno živijo iz danes na jutri, dolgoročnih načrtov pa nimajo in potem se jim zgodijo nepredvidljive situacije in nastane panika.
Če bi ti jutri imel/a prometno nesrečo, bi tvoje podjetje bilo v istem sranju kot sicer, ker nima ustreznega kadra, ki bi pokrivala takšne situacije.
Tvoje rešitve kot so študent, honorarno, ipd., pa ne zdržijo tople vode in zaradi takšnih rešitev so med drugim naša podjetja tako strašno “uspešna”.[/quote]
aha, očitno je, da pojma nimaš in da nikoli niti od blizu nisi bila odgovorna za kakšno firmo oziroma bila v vlogi direktorja. Kar nekaj na pamet nakladaš, kaj bi morali imeti delodajalci. Vsak delodajalec, ki ne more računati na svoje zaposlene in kjer jemljejo vsi bolniške po tekočem traku, je v riti. Danes je pač tako, da moraš v službi res delati, če hočeš službo obdržati. Seveda ne govorim o državni upravi. In če se na delavca ne moreš zanesti, ga ne boš obdržal, pa pika. ko boš zrasla, boš razumela.
Daj ne bluzi, da ne bo kdo razpočil/a od te tvoje popolnosti in pametovanja. Problem, ki nastane zaradi tistega, ki je na bolniški, je v veliki meri problem delodajalca in ne delavca. Ker pa je pri nas vsako teslo delodajalec, pa prihaja do takšnih bedarij. Podjetje z dobrim kadrovskim angažmajem nima teh problemov. Ker bi pa vsi imeli čim več za čim manj denarja, pa se dogaja, kar se dogaja in potem so krivi delavci. In ravno zaradi takšnih bizgecov kot si ti, se to dogaja. Najdejo par takih, ki so pripravljeni crknit zaradi službe, potem pa bi vsi morali crkavat, da bi pa okrepili kadrovsko luknjo, ah to pa ne. Podjetja dobesedno živijo iz danes na jutri, dolgoročnih načrtov pa nimajo in potem se jim zgodijo nepredvidljive situacije in nastane panika.
Če bi ti jutri imel/a prometno nesrečo, bi tvoje podjetje bilo v istem sranju kot sicer, ker nima ustreznega kadra, ki bi pokrivala takšne situacije.
Tvoje rešitve kot so študent, honorarno, ipd., pa ne zdržijo tople vode in zaradi takšnih rešitev so med drugim naša podjetja tako strašno “uspešna”.[/quote]
aha, očitno je, da pojma nimaš in da nikoli niti od blizu nisi bila odgovorna za kakšno firmo oziroma bila v vlogi direktorja. Kar nekaj na pamet nakladaš, kaj bi morali imeti delodajalci. Vsak delodajalec, ki ne more računati na svoje zaposlene in kjer jemljejo vsi bolniške po tekočem traku, je v riti. Danes je pač tako, da moraš v službi res delati, če hočeš službo obdržati. Seveda ne govorim o državni upravi. In če se na delavca ne moreš zanesti, ga ne boš obdržal, pa pika. ko boš zrasla, boš razumela.[/quote]
Hehehe, jaz ne samo, da sem odgovorna za kakšno firmo, ampak sem si jo ustvarila in jo vodim in se tudi nahajam v zelo dobrem položaju, ti si pa delavka in s takim razmišljanjem boš to vedno tudi ostala. In ja, delodajalec se mora zanest na delavca, vedeti se pa mora kaj je od koga treba pričakovat. Pa še nekaj. Delodajalec, ki se kadrovsko dobro angažira je v veliki prednosti že pri tem ko najema kadre. Tudi delavec se mora zanest na svojega delodajalca, ampak to je za tebe in delodajalcem, ki razmišljajo s tvojo logiko že višja matematika. Svetujem ti, da svojemu delodajalcu predlagaš, da sebi in tebi plača kakšen seminar v tujini na to temo, da boš dojela kakšen vodstveni in kadrovski koncept imajo uspešna in zdrava podjetja. Tale tvoja slovenska logika poslovanja bo že prvih pet minut izpadla v kategorijo “things you never do”.
Najhujši so mi taki, ki sami niso nobeni šefi, še manj delodajalci, pa so bolj “papeški” od mnogih delodajalcev. In večinoma so to ženske. Ki imajo veliko povedati čez druge ženske, tiste z otroci in nego zanje. ,Ali pa pač samo z bolniškami zase. To počnejo še najbolj zato, ker mislijo, da bodo na tak način delodajalcu v tazadnjo zlezle – kar same jim rešujejo problem, ki bi ga moral v bistvu rešiti delodajalec in niti od daleč ni njihov. Oh res, obožujem delavce, ki poleg svojega, pa vseh sodelavcev na bolniški, opravljajo še delo delodajalca – veliko in nasploh razmišljajo, kaj vraga hoče delodajalec. Take imam najraje, res, ti nam demontirajo še tisto malo pravic, ki so ostale. Bejba, rešitev zate je, da delaš ZASTONJ. Takega delavca je vsak delodajalec najbolj vesel.
No, nehajte se že prerekat za brezveze. Dejstvo je pač da imate vsi različne izkušnje. V enih primerih šefi preveč izsiljujejo delavca, v drugih primerih pa delavci preveč izkoriščajo.
Jaz pravim da se vse začne pri odnosih v službi. Če so le ti pošlihtani, tudi bolniške ne bi smele biti problem. Če se super razumeš s sodelavci, ne bo nobenmu težko te nadomeščat kak dan in kontra. In tudi ti jih ne boš izkoriščal in doma visel za vsak kurac
Isto velja za odnose med vodstvom in delavci. Marsikateri delodajalec zna cenit delavca, ga nagrajuje, stimulira,…in tak delavc sigurno ne bo izkoriščal delodajalca
Je pa res da so taka podjetja bolj redka. Direktorji, ki znajo v podjetju ustvarit res super vzdušje, so redki
vzdušja v firmah ne ustvarjajo le direktorji, temveč tudi zaposleni.
oboji bi moreli razumet drug drugega, sploh v časih, ko je denar dejansko problem in niso vedno direktorji krivi, če ga ni.
na plače imamo največje davke v evropi, poleg tega se izplačujejo malice, potni stroški, regres, prazniki, dopusti in če dodaš k temu še vsak mesec 3 dni bolniške…………….
se strinjam, da so v osnovi plače premale, ampak po drugi strani tudi odnosa delavca do dela in delodajalca marsikje ni in če k temu dodamo še razmislek o učinkovitosti nekaga delavca v primerjavi z bruto stroškom delodajalca, je situacija kaj hitro lahko v škodo delodajalca in potem posledično delavca. ker je v kolektivu več ljudi, eden ali več delavcev z nmogo bolniškimi vplivajo na vse (bolj zanesljive) ostale delavce, ki si bodo ob slabšanju položaja poiskali novo službo, kolikor hitro se bo pokazala prilika.
pravice gor ali dol, vprašaj se, kolikokrat bi vzela bolniško, če bi bila ta neplačana.
Zakaj vedno vprašanje, zakaj ne oče otrok??? Moji razlogi, da ne gre na bolniško oče:
– ker ne živiva skupaj
– ker je za določen čas in ne upa jemat bolniške
– ker se mi zdi prav, da sem z bolnim otrokom tudi jaz. Oče je bil dovolj, ko je bil na borzi, kar obžalujem, saj je otrok skoraj bolj navezan nanj kot pa name.
imela sem nekoč to srečo, da mi je bila šefica mamica dveh otrok, to ti je bila šefica na mestu. ona je še predobro vedela, kako je to, ko predeš domov in letiš direkt k zdravniku z otrokom, ki te med potjo pobruha,zvečer kličeš babice, potem celo noč ne spiš, kuhaš čajčke, gledaš, če je OK, otrok se20 krat zbudi, zjutraj greš na službeno pot in ko si nazaj čez en dan, so otroci bolje, babice čist preč, mož na robu živčnega, ti pa imaš slabo vest, ker si otroke pustil in šel v službo. in potem ti šef niti hvala ne reče, ampak te nahruli za kakšno bedarijo in sebi pripiše uspeh za dobro opravljeno službeno pot. osel gre samo enkrat na led in naslednjič gladko pošlješ sms, da te ne bo in si misliš, bolje bit brez službe, ko taka koza, ki pusti biolne otroke in šiba v službo za enega bedaka, ki tega niti cenit ne zna. ta šefica je bila res v redu oseba, tudi sicer, prevzela je odgovornost nase, če je moj otrok zbolel, sem še isti dan skušala naredit jaz največ, potem je prevzela ona in me tolažla, naj se ne sekiram in ostanem pri otročku, ker je to najbolje, kar mu lahko dam. sem ji bila hvaležna in tako sem, kadar sem bila v službi veliko stvari naredila bolje, hitreje, pa tudi namesto nje in to z veseljem!! po moje se lah vsi menedžerji skrijejo pred sposobnostjo in učinkovitostjo mlade mamice, ki poleg treh vogalov doma, še v službi dela hitreje, bolj učinkovito in organizirano, da lahko ob 16ih spoka domov k otročkkom!!!!
To je taprav šef, no – šefla.
In ja, pomoje tudi ni boljših menedžerjev od zaposlenih mam.
Tisti, ki morate delati v službi po 10 in več ur, se vprašajte, ali niste morda premalo učinkoviti. Jaz svoje in sodelavkino delo podelam v osmih, ko je ona na bolniški, in obratno, svoje pa v šestih ali manj. Eni smo pač učinkoviti, tako pri delu kot pri družini. In za take je čisto vseeno, kdo je kdaj na bolniški, ker znamo določat prioritete in med sabo sodelovat.
Zadnjih nekaj mejlov je odličnih!
Tisti, ki zagovarjate takšen odnos do delavcev, kot jih imajo sodobni šefi, ki delavcem očitajo preveč bolniške, pa mi prosim razložite, kako naj to izvedem, da ob štirih majhnih otrocih ne bom nikoli na bolniški? Pa se z možem menjava pri tem, tako da nisem vedno jaz doma, res pa je, da nimava babic in tet, ki bi pomagale. Ampak, saj otroci so konec koncev najini, a ne? In tisti šef, ki tega ne razume, ali nima otrok, ali pa… ne vem, no, si ne znam razlagat.
Tvoj post je naravnost butast, žaljiv, …
Nažalost nimajo vse ženske partnerje, ki serjejo denar, in so lahko žene doma. Marskje 2 plači nista dovolj….
Malo premisli, preden take neumnosti pišeš
Forum je zaprt za komentiranje.