šef mi očita “preveč ” bolniške
No, jaz sem v prejšnji službi imela super šefa…s 4 otroki doma…pa šefa sektorja s petimi otroki doma…taki razumejo in jim je jasno, da je otrok na prvem mestu…svetujem vsem, ki iščete službo…če lahko oni vse živo preverijo, preverite tudi vi, koliko otrok imajo vaši šefi :-))))…taki z več otroki razumejo bolniške…res pa je, da dokler ni bilo nujno, nisem izkoriščala nič in tudi ko sem bila doma, sem določene stvari naredila od doma in bila dosegljiva sodelavcem na telefon…fair play, bi se temu reklo…pa sem pri drugem otroku zaradi zdravstvenih težav v treh letih morda naklepala za eno leto delovnih dni…ni bilo nobenih problemov, ampak razumevanje, pa tudi moja pripravljenost, da kaj postorim od doma…
tudi meni se je tako zgodilo pred 33 leti, pa se je zame potegnila sodelavka, ki je bila na izrednem dopustu zaradi študija več kot 30 dni odsotna, pa se je pohvalila, da jaz krpam zdravje otroka, ona pa končuje fakulteto. No čez kakšni dve leti tudi jaz nisem imela več pogostih bolniških, ona pa je diplomirala, moj otrok pa je ozdravel….
Ampak če se res tako ihtavo obnašaš, ji samo dokazuješ, da se nate res ne da zanesti, sori.
Sicer se mi pa zdi najbolj fer, da se nega za otroka porazdeli med oba starša, ne glede na višino prihodkov enega ali drugega.
LP[/quote]
Tako ihtavo, kot praviš, se nisem obnašla leto in pol, brez skrbi. Kot rečeno, varstvo sem po vsej sili razmer iskala drugje. Zanjo je vseeno, sem le mamica treh. In mi je potem pač postalo vseeno. Sorry.
Aja, mož je pa odšel, tako da …
Aja, pa še za tiste, ki izpostavljate sodelavce …
takrat ko sem v službi, oddelam tudi za dva, če je le ta odsoten. In to brez ugovarjanja, brez zmrdovanja. Ker kljub mojim odsotnostim (ki niso blazne, no, vsaj ne več) veljam še vedno za izredno hitro in natančno.
In če pomislim, kar nekaj mojih sodelavk je letno odsotno kar nekaj tednov, pač malo boli grlo (brez vročine) 2-3x letno in vsakič en teden doma, ena je npr. ze 4 tedne na bolniški, ker jo je zvil menda stres. In opravljam še njeno delo. In ker ne vem, kaj je res in kaj ne, ne bom obsojala.
http://multipraktik.blog.siol.net/2010/05/19/zakaj-sploh-zivimo/
Zakaj sploh živimo?
Objavil: Matjaž Gerčar | 19.05.2010 | Brez komentarjev |
Zadnje čase vedno bolj opažam kako smo ljudje postali aktivni v življenju, pa vendar tako zelo prekleto pasivni. Mnogi so ugotovili, da se da tudi z vrtenja jezika dobro živeti, nihče več pa ne bi delal, nihče več si ne bi umazal rok, nihče več se ne bi prešvical, nihče več ne bi storil kaj konkretnega.
Prepogosto se mi namreč zgodi, da se okoli mene zbirajo ljudje, ki so polni idej. To mi je sicer zelo všeč, da je nekdo poln idej, ampak timing me pa jezi:) Ko se stvari načrtuje, ko se deli naloge, bi se vsi najraje poskrili. Nobenih idej, praviloma se izogibajo prevzemanju vsakršne odgovornosti. Ko pa so stvari dorečene in prehajajo v zadnjo fazo, se pa oglasijo, polni idej, ter polni kritike zakaj bi morali delati drugače itd….Kje za hudiče ste takrat, ko vas potrebujemo?
To bi morali pa narediti tako in tako. – Ok, se strinjam. Kdo bo pa naredil? Boš ti? – Ne, ne jaz pa ne morem(ne znam),… -No, potem pa dokler ne daš ene boljše ideje, ter jo izpelješ, bomo delali po moje. OK?
Ljudje si menedžerski poklic predstavljamo več kot očitno narobe. Če si menedžer imaš dobro plačo, dober avto, dobro hišo, ko si v službi malo brskaš po internetu, malo sestankuješ in je to to. Skratka, vsi bi si želeli biti takšni menedžerji!
Ne vidimo pa zadaj mnogih znanj, kako upravljati z ljudmi, s podjetjem, kje dobiti denar, kako dobiti posel itd…In prav zaradi tega je svetovno gospodarstvo v veliki krizi, ki za moje pojme šele prihaja. To, kar smo videli dosedaj ni še nič. Problemov nismo rešili, smo jih le preložili. In če bomo sedaj dve leti dobro živeli, nas lahko to prelaganje, takrat udari mnogokrat močneje, kot danes. Danes vodijo naša podjetja “kvazi” menedžerji, ki so videli le tisto lepšo bleščečo plat tega poklica. Čast in ugled, ter denar. Veliko denarja. Nikogar več ne zanima kako se počuti njegov delavec, nikogar več ne zanima pošteno delo, vsi bi nekaj na hitro zaslužili. Nikogar ne zanimajo odnosi v podjetju, nihče več ne zna pravilno ovrednotit dela. Če je delavec, mu dajmo minimalca, če je manager mu dajmo nekaj 10x večjo plačo, ter primerno stimulacijo, da bo lahko delal. Svet je postavljen na glavo in nihče noče nič storit za to.
Mar je to normalno, da se kujejo miljonski dobički tam kjer se pravzaprav ne bi smeli. Je to normalno, da recimo nek študentski servis služi milijone, ko pa pravzaprav za študente nič konkretnega ne stori. Je prav, da so marže pri prodaji 50% in več?
In potem se čudimo, da si nihče več ne želi mazat rok. Da nihče več ne želi biti navaden delavec. Vedno so nas v šoli učili, da tudi delavce potrebujemo. Danes tega ne slišim nikjer več. Delavec je potrošna roba, ni več človek. In delavec, ki produkt naredi ni vreden nič. Direktorji so pomembni, ker zrihtajo posel, ker poskrbijo, da si dobro napolnijo žepe, saj si tako zaslužijo. Oni poskrbijo, da se kakšna tovarna zapre, oni poskrbijo, da iz nič ustvarijo mnogo. Ja, to je podjetniški duh, vendar včasih so ljudje res iz nič ustvarjali dobičke. Ker so imeli dober produkt, ter ga dobro prodali. Danes pa podjetniki iz nič kupijo tovarno. In ljudem ne morejo dati večjih plač, ker bo podjetje propadlo, ljudje ne morejo dobiti božičnice, ker niso bili dovolj pridni. Potrudimo se delavci, da si bomo zaslužili božičnico.
Mar je normalno, da nek zdravnik misli, da si zasluži plačo 2000€ netto, samo zato ker je zdravnik. Vsi vemo zakaj je naše zdravstvo tako drago. Kam gre največji strošek? V plače! In slovenski zdravniki bi se radi primerjali s tujimi, slovenski direktorji bi se radi primerjali s tujimi, slovenski delavec pa se ne sme primerjati s tujim.
Je mar normalno, da en zobni implantant stane nekaj tisoč €. Je mar res v njem tako veliko dela? So res tisti materiali tako dragi? Ne, to ravno ne, je pa zob stvar, ki jo nujno potrebuješ.
Danes sploh nihče ne zna več oceniti realne vrednosti produkta, trg ponudbe in povpraševanja je že davno padel, pravično vrednotenje dela ne obstaja več.
Narobe svet, vam rečem!
Ampak če se res tako ihtavo obnašaš, ji samo dokazuješ, da se nate res ne da zanesti, sori.
Sicer se mi pa zdi najbolj fer, da se nega za otroka porazdeli med oba starša, ne glede na višino prihodkov enega ali drugega.
LP[/quote]
Tako ihtavo, kot praviš, se nisem obnašla leto in pol, brez skrbi. Kot rečeno, varstvo sem po vsej sili razmer iskala drugje. Zanjo je vseeno, sem le mamica treh. In mi je potem pač postalo vseeno. Sorry.
Aja, mož je pa odšel, tako da …[/quote]
Nič čudnega, da je odšel…pri tako ihtavem in nezrelem trmoglavljenju za prazen nič, bi te marsikdo (da ne rečem vsak) znogiral.
Daj si duška in bodi trma tam, kjer je to potrebno (npr.pri prepihu v glavi).
Nič čudnega, da je odšel…pri tako ihtavem in nezrelem trmoglavljenju za prazen nič, bi te marsikdo (da ne rečem vsak) znogiral.
Daj si duška in bodi trma tam, kjer je to potrebno (npr.pri prepihu v glavi).[/quote]
Recimo, da sem vedela, da se bo nekdo zapičil v ravno ta stavek.
Me ne boli, ker sem se fino potrudila, da je odšel ON in ni bilo meni treba.
Vi pa pač nočete videti in vidite ozirima slišite, kar želite slišati.
Po porodniških sem šla normalno v službo, ob boleznih otrok, če le res ni bilo zelo hudo, nisem ostajala doma, temveč sem poiskala varstvo in bila tako prvo leto in pol odsotna vse skupaj par dni. Vendar se je na delovnem mestu, kjer sem bila, kdo bi si mislil, pred nastopom porodniške zelo cenjena, nosila veliko zadolžitev in odgovornosti, ves čas sem bila in sem vodena kot perspektiven kader, po vrnitvi s strani šefice (vodja, ne direktorica) počasi začelo kazati neke vrste šikaniranje. V podrobnosti ne bi šla. Sem bila tiho, požiral, mislila, da se bo umirilo in tudi normalno sprejela dejstvo, da mi je dano nekaj manj odgovorniih zadolžitev, glede na to da sem mati treh. Toda, ko sem ji povedal, da se ločujem in mi je v obraz zabrisala XXX …, da sem se zjokala in če ne bi bilo to neposredno pred daljšim kolektivnim dopustom, bi šla naslednji dan v kadrovsko službo, da mi poiščejo novo delovno mesto. Pa prespiš, pa tud še eno leto je, potem se upokoji. A šaniranju ni konca in kot sem rekla, je vseeno, ali s trudim ali ne trudim. Od enega ali drugega imam enako, pardon, popravek, od drugega imajo vsaj otroci nekaj.
Aja, to da sem trmasta po naravi, vem, tud ihtava. Priznam. Vendar ne v službi. Z moje strani so bili odnosi vedno obvaldani, profesionalni. Sem se pač odločila, da izkoristim svoje pravice.
Jaz imam tri otroke, vsak od njih zboli na približno dva meseca. To znese res veliko bolniške, poleg tega pogosto koristim še spremstvo (za otroka s PP). V podjetju mi nič ne serjejo zaradi tega, ker v času ko sem prisotna z “nadnaravno” močjo nadoknadim vse zamujeno, delo pa včasih nesem tudi domov. Zdaj smo dobili novega šefa, ki se je poskušal nekaj vtikati v mojo odsotnost, pa sem mu samo povedala, naj si vsake toliko ogleda moje poslovne rezultate, preden bo pameten. Bolniška za otroke je moja pravica!
Seveda ima pravico izbrati, a na žalost se naši managerji ne zavedajo, da delavci prinašajo dobiček in ne kapital. Vsi delavci se v podjetju počutijo varno, če vidijo, da lahko drugi, ko imajo potrebo po tem, normalno koristijo bolniško in bodo zato bolje delali. Drugače bodo pa v strahu za službo in bodo hodili delat bolni, živci bodo trpeli, ker bodo vedno v strahu, …
Je pa res, da otrok ne potrebuje tako zelo mame, kot se tu vedno predstavlja, takrat pač potrebuje mir in nekoga, ki bo skrbel za dovolj tekočine in pravočasno dajanje zdravil. Vročičnega otroka se ne nosi okrog, se ga ne carta, temveč se poskrbi, da pri kajseda najbolj pri miru leži, da se telo ne segreva še bolj.
Da imate nesposobne managerje, ki za pozitivne in negativne stimulacije še slišali niso? Jankovič ne zna vklopit računalnika, pa ga častite kot boga, domnevam da na kakem managerskem seminarju še ni bil. To so naši direktorčki, .. večina slovenskih podjetij ima nesposobne managerje, ker se vse dela s podkupninami in zvezami.
V belgiji so plače dovolj velike, da si lahko privoščiš varuško. Ne glej samo enega dejavnika, moraš videt celotno sliko.[/quote]
Za bolezni otrok in obiske specialistov vzamemo kar lepo dopust. Varuske si marsikdo ne more privosciti. Ce greva s partnerjem zurat en vecer za par uric, dava samo 50€ za varusko. LP
V belgiji so plače dovolj velike, da si lahko privoščiš varuško. Ne glej samo enega dejavnika, moraš videt celotno sliko.[/quote]
Saj imas kar prav. Vendar pa od nase neto place odstej se stroske za prevoz in malico (nekaj pa moramo tudi jesti med nasim delovnikom 8-17), mi tega vsega ne dobimo placanega. Se mi pa strga, da zasluzim 600€ neto kot v Slo. 🙂
Seveda ima pravico izbrati, a na žalost se naši managerji ne zavedajo, da delavci prinašajo dobiček in ne kapital. Vsi delavci se v podjetju počutijo varno, če vidijo, da lahko drugi, ko imajo potrebo po tem, normalno koristijo bolniško in bodo zato bolje delali. Drugače bodo pa v strahu za službo in bodo hodili delat bolni, živci bodo trpeli, ker bodo vedno v strahu, …
Je pa res, da otrok ne potrebuje tako zelo mame, kot se tu vedno predstavlja, takrat pač potrebuje mir in nekoga, ki bo skrbel za dovolj tekočine in pravočasno dajanje zdravil. Vročičnega otroka se ne nosi okrog, se ga ne carta, temveč se poskrbi, da pri kajseda najbolj pri miru leži, da se telo ne segreva še bolj.[/quote]
Ti, ki to pišeš, sigurno nimaš otrok in se ti še sanja ne o potrebah bolnega otroka. Le čevlje sodi naj kopitar!
Če sem se kaj v življenju naučila je to, da najprej okusi situacijo, nato sodi. K bolnemu otroku najbolj sodi mati! Delo bo že opravljeno, ne bo nobenih posledic, če bo opravljeno kasneje ali ga bo opravil nekdo drug.
Bližina matere pri bolnem otroku – neprecenljivo!!!!
Denar gor ali dol – mrš kapitalizem in vaši kapitalistični možgani. Zaradi vas je svet grši.
Pa ste vi pametni delodajalci sploh sposobni dobiti lojalnega in pridnega in ustvarjalnega delavca, ki vam bo prinašal s svojim delom vošji dobiček.
OČITNO NE. Kajti, dokler vam je problem samo v tem, ali je delavec prisoten na delovnem mestu ali ne, boste dobili samo delavca, ki bo na delovnem mestu prisoten. Ne bo ustvarjalen, ker se mu bo za vas jeb**, tako kot se vam jeb*** vam za njega.Za minimalca ustvarjalnoati ni.
Očitno ne premorete toliko poslovne inteligence, da bi lahko vaše podjetje delovalo kot tim, kajti tako so rezultati najvišji. Na dolgi rok.
Ob razmišljanju “od danes do jutri, pa potone vse”. Slej ko prej, če ne celo prej kot slej. In to se dogaja. Tudi vam.
Ne bo posledic, če gre v bolniško komercialistka in zato pogodba za posel ne bo podpisana?
Ne bo posledic, če gre v bolniško računovodkinja in ne bo plač ali pa ne bodo plačani davki in bo DURS zato nabil še kazen?
Ne bo posledic, če gre v bolniško …. poljubno vstavi…
Niso vsa delovna mesta taka, da lahko kar mimogrede vskoči nekdo in opravi namesto tebe!
Ne bo posledic, če komercialistka umre v prometni nesreči in zato pogodba za posel ne bo podpisana?
Ne bo posledic, če računovodkinja komercialistka umre v prometni nesreči in ne bo plač ali pa ne bodo plačani davki in bo DURS zato nabil še kazen?
Ne bo posledic, če umre v prometni nesreči .… poljubno vstavi…
Niso vsa delovna mesta taka, da lahko kar mimogrede vskoči nekdo in opravi namesto tebe!
DELODAJALEC JE ODGOVOREN ZA TO, DA PREDVIDI TUDI ODSOTNOSTI, definira procese tudi v primeru nepredvidenih situacij tako, da proces teče neprej.
OČITNO PA TEGA VEČINA NI SPOSOBNA in se zgovarja na delavce.
Za koji k*** imate tak zanič vodstveni kader in ga za to celo plačujete.
Potem gre pa vse v maloro in so krivi, kdo drug le, kot delavci.
Ne bo posledic, če gre v bolniško komercialistka in zato pogodba za posel ne bo podpisana?
Ne bo posledic, če gre v bolniško računovodkinja in ne bo plač ali pa ne bodo plačani davki in bo DURS zato nabil še kazen?
Ne bo posledic, če gre v bolniško …. poljubno vstavi…
Niso vsa delovna mesta taka, da lahko kar mimogrede vskoči nekdo in opravi namesto tebe![/quote]
Ni to res!!!!
Jaz sem komercialistka in tudi plače nakazujem (smo manjša firma) in imam otroka zaradi katerega sem veliko na bolniški.
Zaradi mene še ni bil izgubljen noben posel in nihče še ni ostal brez plače.
Na služben računalnik se lahko povežem tudi od doma, telefonski klic opravim od doma in v pisarno pridem zvečer, ko otroka prevzame mož.
Pa je volk sit in koza cela.
Vse se da, če je volja. Sodelavka s katero sva tesno povezani z delom ima tudi otroka. Enkrat vskoči ena, drugič druga in delo je bilo zmeraj tipi topi narejeno.
Otroci pa več kot zadovoljni.
Današnji managerji so preveč togi in nas merijo glede na prisotnost na delu. To še zdaleč ni pravilno.
VSAK PRI SEBI NAJBOLJ VE, KDAJ JE UPRAVIČENO NA BOLNIŠKI.
Če moj otrok blede, ni šans, da bi ga prepustila komu drugemu. Ko sva s partnerjem še živela v LJ, brez babice v bližini, sem plačevala vrtec in varuško, če je bilo potrebno, tudi meni so non-stop težili v službi (javni sektor!!!), bila sem veliko na bolniški, ker sem imela nedonošenega otroka, nikogar ni zanimalo, kako je to, ko ima otrok nezrel imunski sistem AMPAK! Vsaka mati se mora boriti za svoje pravice in dokler tako piše v zakonu, ste lahko brez slabe vesti doma (seveda ne za vsako figo ampak to sem napisala že v uvodu – vsak sam ve).
SREČNO vsem vam, kapitalistom, materialistom socialistom, komunistom, konc koncev ste vsi folk :).
Odlično napisano! Tudi mene so v prejšnji službi jeb***, ker sem zaradi prirojene okvare otroka bila veliko v bolniški. Vedno sem veljala za nezanesljivo in drugorazredno delavko ne glede na rezultate. Večkrat sta vskočili babici, a ker to ni bilo nič vredno, sem brez slabe vesti odšla na bolniško vsakič, ko je hčerka zbolela. Ko pa sem bila v drugi nosečnosti drugo polovico v bolniški sem se jim pa do konca zamerila. Po vrnitvi so me čisto degradirali in čeprav sem bila zaradi drugega otroka le dvakrat v enem letu na bolniški nisem več zmogla delati v tako bednih odnosih. Pa sem si poiskala drugo službo, kjer so odnosi ok, kjer ni prikrivanja informacij, kjer je šef ok, pa do sedaj nisem bila še nikoli na bolniški zaradi otroka ali zaradi sebe.
Res je pomembno kako se vede nadrejeni in kako se sam počutiš v kolektivu pa se potem tako tudi obnašaš.
Forum je zaprt za komentiranje.