Šef iz pekla – preživetvene taktike

Glede na to, da v nadaljevanju navajam blog, ki ni komercialen, upam, da boste povezavo vseeno objavili:

[nedovoljena objava povezave]

… me pa zanima (kot avtorja bloga – ta je seveda povzet z najrazličnejših virov, ki jih v blogu navajam), če se kot strokovnjak strinjate s povedanim? So navedene taktike soočenja lahko učinkovite (po vašem mnenju)?

Bi me veselile konkretne vsebinske pripombe ali mnenje na to temo in jih z vašim dovoljenjem (pripombe ali popravke) tudi dodam v dotični blog.

Spoštovani “avtor”,

s tovrstnimi anonimnimi iniciativami ne sodelujem, ker je forum namenjen v prvi vrsti uporabnikom v stiski. Zanimivo je, da se kot avtor/ica nikjer ne podpisujete … se vam ne zdi anonimnost in avtorstvo protislovno? Kakorkoli, z objavo željene povezave vsekakor delamo reklamo za vas, zato je razlog čisto komercialne narave. Kar sprašujete, pa lahko preverite sami, od avtorja je odvisna tudi raven ne le stil pisanja.

Če želite strokovni nasvet, le lahko name obrnete zasebno.

Hvala za razumevanje in lep pozdrav!

To, da niste objavili linka, ni problema, ostalo kar komentirate pa – brez zamere – pretiravate. Od te objave tukaj ne bi bilo nobenega obiska (saj vidite, da je forum relativno neobiskan – zaenkrat). Svoje tekste sem tudi sicer podpisovala na začetku (in podpis, če vam je tako pomemben, dejansko boste našli v nekaterih starejših objavah), kasneje se ni zdelo smiselno več … ni bilo več pomembno. Stran je tudi brez benerjev in zaenkrat so bili z njo zgolj stroški (ampak ne preveliki), tako da … :)))

Ampak, ok, bistvo – eden od virov bloga je bila tale spletna stran:

http://www.kickbully.com/basic.html

Vse, kar me je zanimalo (in me še vedno zanima), je zgolj:

– ali bi soočenje z nasilnežem (na način, ki ga svetuje dotična spletna stran, torej s predhodno psihološko in čustveno predpripravo (s čimer bi žrtev mobinga na nek način verjetno avtomatično spremenila pozicijo iz prej lahke tarče) odsvetovali?

Se motim, če se nagibam k prepričanju, da najverjetneje bi?

Zanima me torej samo: ali se motim ali ne.

Pravzaprav se mi zdi, da sem odgovor našla v intervjuju, ki ga imate zalepljenega zgoraj …

Zgolj umik (in neke uradne poti prijav in pritožb, ki se žal v našem prostoru še ne zdijo najbolj učinkovito orodje, zaenkrat) očitno ni nujno običajen odziv ‘naše’ stroke na tovrsten izziv.

Me veseli 🙂 … pri tem ne mislim, da v nekaterih primerih (umik ali uradna poti samopomoči) ne bi delovale, sem le mnenja, da je najbolj učinkovito tisto tretje – da spremeniš sebe (in z njo posredno dinamiko teh strupenih odnosov, v katere te potegne).

Hvala za vaš čas vseeno (pa brez zamere :)))