še vedno srček boli
Ja res je čutim ga povsod, zaprem oči vidim ga, ponoči sanjam ga,,,,že neki časa ga ni,,,ampak,,,
preprosto sem, kot fijakerski konj, ki ne vidi nič drugega kot naravnost,,tukaj pa ni nobenega,,,
jaz ne vidim nobenega drugega, razen njega!, kako dolgo še?
To ni normalno, pr meni ne? čas teče jaz pa nenehno mislim na njega, norooooo,
kaj mi je, mi se fuzla?
Ne poznam več sama sebe,[/quote]Upoštevaj kar je napisal poet, kar se pa prihodnosti tiče, nikdar ne obupaj, ker če veš kako ljubiti, boš lahko še pa še ljubila in čutila iste občutke, pa do kirga drugega, ni edini!
P.S.:
Samo ne SpiSaMaDa&co., za takimi boš še jokala.
Brez zamere, saj ne da niso desci, samo, sad ih ima, sad ih nema:))
ijej..
Nekoga najlažje pozabiš tako, da se spomniš slabih trenutkov. Koliko ti je lagal direktno v obraz, ti stvari prikrival, mogoče celo manipuliral s tabo, te kritiziral oz. premalo spoštoval. Za nekaj časa imej predvsem slabe trenutke v mislih, kasneje, ko se boš postavila na noge, pa se spomni tudi lepih trenutkov, ker ti bo takrat vseeno. Dopovej si, da verjetno ne bi bila srečna skupaj oz. bi mučenje trajalo še nekaj let.
Mislim pa, da ti upaš, da bosta nekoč spet skupaj. Zato ga tudi ne moreš pozabit. Ampak vedi, da če vama v prvo ni uspelo, vama v drugo tudi ne bo, ker se ljudje ne spremenijo tako, da bi se znali prilagajati, ampak z leti še bolj “terajo svojo trmo”. Enostavno se navadijo biti taki.
Deda, kaj si že v penzionu?:)[/quote]
če tako negativno doumevaš ljubezenske izlive tebi primernih mladcev kot moje življenske izkušnje … se ti bo junfer nazaj zarastel ☺
btw: mene penzion sploh ne zanima .. se v tem kar počnem, se grem, imam moč, vpliv … čisto dobro počutim
Deda, kaj si že v penzionu?:)[/quote]
če tako negativno doumevaš ljubezenske izlive tebi primernih mladcev kot moje življenske izkušnje … se ti bo junfer nazaj zarastel ☺
btw: mene penzion sploh ne zanima .. se v tem kar počnem, se grem, imam moč, vpliv … čisto dobro počutim[/quote]
Če maš, moč. vpliv, se priporočam, da mi zrihtaš en fajn šiht.
če tako negativno doumevaš ljubezenske izlive tebi primernih mladcev kot moje življenske izkušnje … se ti bo junfer nazaj zarastel ☺
btw: mene penzion sploh ne zanima .. se v tem kar počnem, se grem, imam moč, vpliv … čisto dobro počutim[/quote]
Če maš, moč. vpliv, se priporočam, da mi zrihtaš en fajn šiht.[/quote]
jutri zvečer se javi pri The Dragu … sem mu poslal sms, da rabiš šiht, pravi, da ima fraj delovno mesto
delo je nočno, dosti pijače, občasno dobiš seks, plešeš na drogu …. skratka klasičen šiht za bejbo
hvala, ampak se mi ni treba — to počnejo bejbe z mano zadosti dobro in pogosto ☺
btw: kdo je “negativec” je vedno stvar osebnega občutka … komu bi bilo biti crkovina odrešitev njega samega ☺
Spet se dolgočasneži tolažite, da ste nekaj več. Pa v čem, lepo vas prosim? A še nisi opazil, da se že na forumu ženskam ne zdi vredno hvaliti vas, “pridnih fantov”, raje se še dalje kregajo z nami, nenormalnimi.[/quote]Ja saj kreganje ali bolje rečeno „bitka” med spoloma mora vedno potekat, dokler je nežna in privlačna.Mi moški ne smemo popustit:)
Dolgočasneži??? to je tako relativno. Če pa že sprejemaš naše življenjske koncepte kot dolgočasne in tradicionalistične, sem potem raje dolgočasen, kot pa samosvoj fukfehtarski stric in zatežen do amena.
A ti potrebuješ potrditve od anonimnih virtualnih forumašic, da veš da si nekaj več?
Meni mi tako deluje in nekako bi tisti tvoj famozen izraz”fukfehtar” bolj pripisal vam vsemogočnim, kot pa nam dolgočasnežem.
Ko bi se vsaj s kakšno kaj zmenil in pokazal koliko te je v hlačah!
Pa prestopil na našo stran dolgočasnežev:))
No, preden še v tej temi vzamete na tapeto mojo “srečo”, si v svoje beležke pod ime Bikini lahko napišete tudi to, da je njen fant, ki ga je imela pred sedanjim možem, ki ga tako hvali kot trotlboben, umrl. In od tu dalje lahko delate še tisoč in eno pshioanalizo o mojem, zgolj po vaših besedah “popolnem življenju” in moji sreči.
Najhitrejši način za prebolevanje srčnih težav je da se popolnoma vržeš vanje. Pustiš si čutiti kar čutiš in ne potlačiš bolečine. Ker čim jo potlačiš se prej ali slej vrne nazaj na površje potencirana. Boli? Ja, kot hudič. Ampak kaj je boljše, dolgo časa lupiti obliž z rane s strahom ali naenkrat potegniti proč, trpeti par trenutkov, in gremo dalje?
Če ti pa preveč obremenjuje misli se poskusi skoncentrirati na občutek dotikanja tal z podplati, občutek sedenja na stolu itd… Tako si lahko bolj prisoten v trenutku in trenutno prekineš mentalni dialog.
Forum je zaprt za komentiranje.