Se strinjate?
Hmmmmm kaj pa če 3 mesece skup ješ jagode (ko je pač njihov čas) in potem 9 mesecev ne…. ali izgubijo užitek?
Meni ne……
Če 10 let nič ne uživaš in potem 5 let skupaj ali izgubi užitek?
Meni ne 🙂
Kot je dejal dater….. vsak naredi obračun tega ravnovesja med užitkom in neužitkom ob drugačnem času…. nekdo na koncu dneva, drugi tedna, tretji meseca četrti leta… peti pa življenja….
In temu primerno so potem tudi strnjeni časi užitka….[/quote]
Seveda. Vse je v meri – kot povsod.
To uci budizem. Ravnovesje.
Je pa diskutabilno, ce je za vsakega konec dneva idealni cas za “obracun” ravnovesja. Eno to “naredijo” konec tedna, konec meseca, konec leta, konec zivljenja.
Drugace povedano. Eni jedo salado skupaj s spageti. Drugi pa najprej salato in sele potem spagete. Tretji pa petkrat kresnejo po salati, zvecijo in zvecijo, pogoltnejo, potem pa en cas spagete kresejo, pa spet vajo ponovijo. Ji tako ze najbolj pase. Razumes kaj zelim povedati?
Ja, tisti, ki delate z vecjim veseljem kot jaz seksam, vi ste pa zmagali. Vam iskreno zavidam. :)[/quote]
Seveda mislim dnevno bilanco ravnovesja. Tisti, ki čakajo, morda nikoli ne dočakajo.
Moraš priznati, da človeku daje dobro opravljeno delo zadovoljstvo in dober občutek, ki se prenaša tudi na intenzivnost uživanja v prostem času. Hočem reči: zmagal je tisti, ki dela s strastjo in uživa s strastjo.
To uci budizem. Ravnovesje.
Je pa diskutabilno, ce je za vsakega konec dneva idealni cas za “obracun” ravnovesja. Eno to “naredijo” konec tedna, konec meseca, konec leta, konec zivljenja.
Drugace povedano. Eni jedo salado skupaj s spageti. Drugi pa najprej salato in sele potem spagete. Tretji pa petkrat kresnejo po salati, zvecijo in zvecijo, pogoltnejo, potem pa en cas spagete kresejo, pa spet vajo ponovijo. Ji tako ze najbolj pase. Razumes kaj zelim povedati?
Ja, tisti, ki delate z vecjim veseljem kot jaz seksam, vi ste pa zmagali. Vam iskreno zavidam. :)[/quote]
Seveda mislim dnevno bilanco ravnovesja. Tisti, ki čakajo, morda nikoli ne dočakajo.
Moraš priznati, da človeku daje dobro opravljeno delo zadovoljstvo in dober občutek, ki se prenaša tudi na intenzivnost uživanja v prostem času. Hočem reči: zmagal je tisti, ki dela s strastjo in uživa s strastjo.[/quote]
Kaj pa vem… ce pogledam realnost vecine, najbrz povedano kar drzi. Sam pa (vec) nisem pristas “work hard play hard” zivljenske filozofije ceprav jo sploh (uradno) uspesni radi “prodajajo” kot carobno formulo.
Zadovoljstvo crpamo v marsicem. Dosezenih ciljih iz poslovnega sveta, sportnih razultatih ali zgolj v vonju sveze pokosene trave. Dalec od tega, da to morala biti sluzba. Je pa gotovo res, da ce povprecen Slovenec sluzbi nameni 40 ur tedensko, bo tezko srecen, ce ne bo v teh 40ih urah nasel nekaj kar ga osrecuje in izpopolnjuje.
Nisem rekel, da bi se spomnil. Počaka te pa vseeno lahko, brez da se zavedaš. 🙂
Recimo šola življenja. V tem življenju si kradel, v naslednjem boš za nagrado žrtev kraje. Laičen primer. :)[/quote]
V stilu vse se vrača, vse se plača:)). In poznaš koga konkretno, ki se mu je to zgodilo ali se mu dogaja?:) Al samo verjameš v nekaj:)).[/quote]
Poznam jih veliko, ki se jim marsikaj dogaja. :)) Drugače pa “samo” verjamem oziroma razmišljam v to smer. 🙂
Stvar odločitve. Če poješ že prvi bombon, lahko, da je bil tudi zadnji. Če pa počakaš na drugega, pa imaš že dva, se pa lahko zgodi, da se ti kaj zgodi, preden dobiš drugega, tako da… 🙂
Stvar odločitve. Če poješ že prvi bombon, lahko, da je bil tudi zadnji. Če pa počakaš na drugega, pa imaš že dva, se pa lahko zgodi, da se ti kaj zgodi, preden dobiš drugega, tako da… :)[/quote]
Tako je to me spomni na zgodbo o moji prababici in dedeku, ki sta leta in leta šparala za nakup hiše in ko sta skorajda imela je bila velika inflacija in je bil keš vreden NIČ…..
Toliko o tem, za na dolgi rok 🙂
”Hard work may pay off one day, but laziness always pays off now”
Stvar odločitve. Če poješ že prvi bombon, lahko, da je bil tudi zadnji. Če pa počakaš na drugega, pa imaš že dva, se pa lahko zgodi, da se ti kaj zgodi, preden dobiš drugega, tako da… :)[/quote]
Tako je to me spomni na zgodbo o moji prababici in dedeku, ki sta leta in leta šparala za nakup hiše in ko sta skorajda imela je bila velika inflacija in je bil keš vreden NIČ…..
Toliko o tem, za na dolgi rok 🙂
”Hard work may pay off one day, but laziness always pays off now”[/quote]
Sporocilo te zgodbe ni nujno, trosi sedaj namesto varcevanja za jutri ampak, ce ze varcujes, pazi kako varcujes. 🙂
Tako je to me spomni na zgodbo o moji prababici in dedeku, ki sta leta in leta šparala za nakup hiše in ko sta skorajda imela je bila velika inflacija in je bil keš vreden NIČ…..
Toliko o tem, za na dolgi rok 🙂
”Hard work may pay off one day, but laziness always pays off now”[/quote]
Sporocilo te zgodbe ni nujno, trosi sedaj namesto varcevanja za jutri ampak, ce ze varcujes, pazi kako varcujes. :)[/quote]
Zaradi inflacije je dosti oblik varčevanja izguba realne vrednosti denarja…. to ve vsak ki je prebral 1 Ekonomsko knjigo in ima 2 celici 🙂
Jaz imam letno vezavo mojega keša (nekaj tisoč €) in mam obrestno mero glih tako da ja tolko nad inflacijo, da denar ne zgublja vrednosti…..
Se pa strinjam s tabo, ampak zelo težko je napovedat, vse dogodke vnaprej…. da ne omenjam nenadne smrti kot vzrok prometne nesreče s krivdo drugega ali podobno…. takrat bi si vsak želel, da bi pojedel vsaj tisti en bombonček 🙂
Mislim, da je avtor te izjave še mlad. Brez nekih večjih obveznosti. Kot če bi poslušala sebe tam pri 17-22 letih, mogoče še nekoliko dlje, ali pa sedaj svoje hčere. Torej brez obveznosti, brez otrok.
Ko pridejo otroci se pa marsikaj spremeni. Še vedno uživaš, kolikor lahko, vendar preseravnje in udobje nadomestijo otroška zadovoljstva. Ali če povem drugače, jaz osebno ne morem biti zadovoljna, kaj šele srečna, če ob sebi vidim nezadovoljne obraze, žalost, in materialno pomanjkanje. Raje se odrečem lastnemu preseravnju, kot pa ne nudim otroku nekega osnovnega standarda.
In tako potem čez čas ugotoviš, da ti je “vseeno”, če v lastnem življenju ni več preseravnja (ali nekega prestiža, udobja z veliko začetnico),da to preseravanje več nima tolikšne teže, da ti vseeno, ali letuješ v Španiji, ali pa se kopaš v lastnem bazenu, ali pa v bližnji reki oz. nikjer. Še sploh, ker je manjšim otrokom res vseeno, ali je doma na dvorišču postavljen majhen bazenček, ali pa se razprostira širno morje. Kar je otroku mar, tako kot je mar vsem nam, je mir, sprejemanje, varnost in ljubezen. Za to pa ne potrebujemo preseravnje ali neko veliko udobje. Osnovne dobrine ja, več pa že ni nuja.
Srečen je tisti človek, ki je zadovoljen s skromnim standardom.
Mislim, da je avtor te izjave še mlad. Brez nekih večjih obveznosti. Kot če bi poslušala sebe tam pri 17-22 letih, mogoče še nekoliko dlje, ali pa sedaj svoje hčere. Torej brez obveznosti, brez otrok.
Ko pridejo otroci se pa marsikaj spremeni. Še vedno uživaš, kolikor lahko, vendar preseravnje in udobje nadomestijo otroška zadovoljstva. Ali če povem drugače, jaz osebno ne morem biti zadovoljna, kaj šele srečna, če ob sebi vidim nezadovoljne obraze, žalost, in materialno pomanjkanje. Raje se odrečem lastnemu preseravnju, kot pa ne nudim otroku nekega osnovnega standarda.
In tako potem čez čas ugotoviš, da ti je “vseeno”, če v lastnem življenju ni več preseravnja (ali nekega prestiža, udobja z veliko začetnico),da to preseravanje več nima tolikšne teže, da ti vseeno, ali letuješ v Španiji, ali pa se kopaš v lastnem bazenu, ali pa v bližnji reki oz. nikjer. Še sploh, ker je manjšim otrokom res vseeno, ali je doma na dvorišču postavljen majhen bazenček, ali pa se razprostira širno morje. Kar je otroku mar, tako kot je mar vsem nam, je mir, sprejemanje, varnost in ljubezen. Za to pa ne potrebujemo preseravnje ali neko veliko udobje. Osnovne dobrine ja, več pa že ni nuja.
Srečen je tisti človek, ki je zadovoljen s skromnim standardom.[/quote]
Vprašanje kdo je avtor, kolikšna je njegova starost in kakšen je njegov standard. Svoje ugotovitve si napisala na podlagi tega, kar si želiš, da bi on bil, ker je tako tebi lažje.
Žalostno, da si se odločila za kvantiteto pred kvaliteto, torej več otrok in skromnim, osnovnim standardom, ki se že čez noč lahko spremeni v pravo bedo. Ne vem, kako lahko čez čas ugotoviš, da ti je udobno ob “vodi in kruhu”, prej bi rekla, da se človek sprijazni s tem. To zame ni skromnost.
Napisala si…osnovne dobrine so nuja, ampak moje mnenje je, da vse kar je več od tega je dobro izhodišče, so priložnosti za kvalitetno in človeka vredno življenje. Ne razumem, kako je lahko preseravanje, če si na kosu kruha želiš skutin namaz? Kako razložiš otroku, da naj bo zadovoljen le s kruhom in naj ne posega ter ne hrepeni po nečem več? Potem si zadovoljna, če so tudi v šoli podpovrečni? Je to tisto, kar te osrečuje? So to zadovoljni obrazi otrok?
Vsak otrok si zasluži v prvi vrsti odgovorne, ljubeče starše, ki jim želijo vse najboljše. Če si pa ti zadovoljna le z nujnim, pa bodi. Samo pusti otrokom svoje sanje.
Kaj pa JE skromnost zate?[/quote]
Da namažeš kruh s skuto, a si pri tem skromen:))).
Skromnost povezujem z načinom razmišljanja in ni nujno, da se nanaša na majhnost česarkoli že. Gre za vero, način življenja in uživanje v tem kdo in kaj si. To je daleč od tega, da se sprijazniš s situacijo, ker nisi dosegel česa drugega in se prepričuješ, da je tako ok:).
Kaj pa JE skromnost zate?[/quote]
Da namažeš kruh s skuto, a si pri tem skromen:))).
Skromnost povezujem z načinom razmišljanja in ni nujno, da se nanaša na majhnost česarkoli že. Gre za vero, način življenja in uživanje v tem kdo in kaj si. To je daleč od tega, da se sprijazniš s situacijo, ker nisi dosegel česa drugega in se prepričuješ, da je tako ok:).[/quote]
Da bi se sprijaznil z manj, če pa lahko imaš več? A nisi prej ugotovila, da to ni skromnost? 🙂
Da namažeš kruh s skuto, a si pri tem skromen:))).
Skromnost povezujem z načinom razmišljanja in ni nujno, da se nanaša na majhnost česarkoli že. Gre za vero, način življenja in uživanje v tem kdo in kaj si. To je daleč od tega, da se sprijazniš s situacijo, ker nisi dosegel česa drugega in se prepričuješ, da je tako ok:).[/quote]
Da bi se sprijaznil z manj, če pa lahko imaš več? A nisi prej ugotovila, da to ni skromnost? :)[/quote]
V kontekstu z manj skute na kruhu:).
Mislim, da je avtor te izjave še mlad. Brez nekih večjih obveznosti. Kot če bi poslušala sebe tam pri 17-22 letih, mogoče še nekoliko dlje, ali pa sedaj svoje hčere. Torej brez obveznosti, brez otrok.
Ko pridejo otroci se pa marsikaj spremeni. Še vedno uživaš, kolikor lahko, vendar preseravnje in udobje nadomestijo otroška zadovoljstva. Ali če povem drugače, jaz osebno ne morem biti zadovoljna, kaj šele srečna, če ob sebi vidim nezadovoljne obraze, žalost, in materialno pomanjkanje. Raje se odrečem lastnemu preseravnju, kot pa ne nudim otroku nekega osnovnega standarda.
In tako potem čez čas ugotoviš, da ti je “vseeno”, če v lastnem življenju ni več preseravnja (ali nekega prestiža, udobja z veliko začetnico),da to preseravanje več nima tolikšne teže, da ti vseeno, ali letuješ v Španiji, ali pa se kopaš v lastnem bazenu, ali pa v bližnji reki oz. nikjer. Še sploh, ker je manjšim otrokom res vseeno, ali je doma na dvorišču postavljen majhen bazenček, ali pa se razprostira širno morje. Kar je otroku mar, tako kot je mar vsem nam, je mir, sprejemanje, varnost in ljubezen. Za to pa ne potrebujemo preseravnje ali neko veliko udobje. Osnovne dobrine ja, več pa že ni nuja.
Srečen je tisti človek, ki je zadovoljen s skromnim standardom.[/quote]
Vprašanje kdo je avtor, kolikšna je njegova starost in kakšen je njegov standard. Svoje ugotovitve si napisala na podlagi tega, kar si želiš, da bi on bil, ker je tako tebi lažje.
Žalostno, da si se odločila za kvantiteto pred kvaliteto, torej več otrok in skromnim, osnovnim standardom, ki se že čez noč lahko spremeni v pravo bedo. Ne vem, kako lahko čez čas ugotoviš, da ti je udobno ob “vodi in kruhu”, prej bi rekla, da se človek sprijazni s tem. To zame ni skromnost.
Napisala si…osnovne dobrine so nuja, ampak moje mnenje je, da vse kar je več od tega je dobro izhodišče, so priložnosti za kvalitetno in človeka vredno življenje. Ne razumem, kako je lahko preseravanje, če si na kosu kruha želiš skutin namaz? Kako razložiš otroku, da naj bo zadovoljen le s kruhom in naj ne posega ter ne hrepeni po nečem več? Potem si zadovoljna, če so tudi v šoli podpovrečni? Je to tisto, kar te osrečuje? So to zadovoljni obrazi otrok?
Vsak otrok si zasluži v prvi vrsti odgovorne, ljubeče starše, ki jim želijo vse najboljše. Če si pa ti zadovoljna le z nujnim, pa bodi. Samo pusti otrokom svoje sanje.[/quote]Svoje sanje?
In potem se kar naenkrat zbudijo v resnično življenje, ki pa ni niti približno tako kot so bile njihove sanje, dokler so starši skrbeli za to da oni lahko sanjajo….in takrat obup in beg v omamo, ki omogoča sanjarjenje dalje…
Starši naj bi bili tisti, ki otroke pripravijo na realni svet v katerem bodo otroci nekoč samostojno zaživeli, ne pa da jih farbajo v nedogled z nekim sanjarjenjem, ki nima veze z resničnim svetom.
Resničnega življenja ni, ker ga vsak po svoje doživlja, glede na dojemanje Sveta…..
MI OBLIKUJEMO RESNIČNOST…..
Če je ne bi, potem ne bi bilo prekrškov, kazni, zaporov, ker narava tega ne sankcionira z zakonom ampak družba, torej družba dela realni svet, ta pa se spreminja, starši pa marsikdaj niste/niso sposobni svoje otroke pripravit na realni svet, ker so sami IZVEN realnega Sveta…..
Primer:
Moj foter vedno pravi kako niso sposobni najt službe, če jo je on takoj, samo pozabi, da je on začel delat v 70tih ko je Tito rihtal službe…. takega realnega Sveta, kot ga on ”pozna” pač več ni kajne?
Vprašanje kdo je avtor, kolikšna je njegova starost in kakšen je njegov standard. Svoje ugotovitve si napisala na podlagi tega, kar si želiš, da bi on bil, ker je tako tebi lažje.
Žalostno, da si se odločila za kvantiteto pred kvaliteto, torej več otrok in skromnim, osnovnim standardom, ki se že čez noč lahko spremeni v pravo bedo. Ne vem, kako lahko čez čas ugotoviš, da ti je udobno ob “vodi in kruhu”, prej bi rekla, da se človek sprijazni s tem. To zame ni skromnost.
Napisala si…osnovne dobrine so nuja, ampak moje mnenje je, da vse kar je več od tega je dobro izhodišče, so priložnosti za kvalitetno in človeka vredno življenje. Ne razumem, kako je lahko preseravanje, če si na kosu kruha želiš skutin namaz? Kako razložiš otroku, da naj bo zadovoljen le s kruhom in naj ne posega ter ne hrepeni po nečem več? Potem si zadovoljna, če so tudi v šoli podpovrečni? Je to tisto, kar te osrečuje? So to zadovoljni obrazi otrok?
Vsak otrok si zasluži v prvi vrsti odgovorne, ljubeče starše, ki jim želijo vse najboljše. Če si pa ti zadovoljna le z nujnim, pa bodi. Samo pusti otrokom svoje sanje.[/quote]Svoje sanje?
In potem se kar naenkrat zbudijo v resnično življenje, ki pa ni niti približno tako kot so bile njihove sanje, dokler so starši skrbeli za to da oni lahko sanjajo….in takrat obup in beg v omamo, ki omogoča sanjarjenje dalje…
Starši naj bi bili tisti, ki otroke pripravijo na realni svet v katerem bodo otroci nekoč samostojno zaživeli, ne pa da jih farbajo v nedogled z nekim sanjarjenjem, ki nima veze z resničnim svetom.[/quote]
Seveda ja…a starši naj otroke pripravljajo na lakoto, pomanjkanje vsega mogočega? Zakaj imajo potem takšni ljudje otroke, če še sebe ne preživijo? S kakšno pravico otrokom odvzemajo dostojanstvo? Je resnični svet to, da se sprijazniš z bedo?
Zate je beda, če ješ samo kruh brez skute, za nekoga bi bil (suh) kruh razkošje.
Ne gre za sprijaznjenje z bedo, gre za to, da jih naučiš bit zadovoljen s tistim kar imajo na razpoloago, da ne postanejo permanentno nesrečni zaradi lastnih iluzij.
Zate je beda, če ješ samo kruh brez skute, za nekoga bi bil (suh) kruh razkošje.
Ne gre za sprijaznjenje z bedo, gre za to, da jih naučiš bit zadovoljen s tistim kar imajo na razpoloago, da ne postanejo permanentno nesrečni zaradi lastnih iluzij.[/quote]
”Happy men are happy with how it is, it is Unhappy men who we must thank for all the progress on this World”
Zate je beda, če ješ samo kruh brez skute, za nekoga bi bil (suh) kruh razkošje.
Ne gre za sprijaznjenje z bedo, gre za to, da jih naučiš bit zadovoljen s tistim kar imajo na razpoloago, da ne postanejo permanentno nesrečni zaradi lastnih iluzij.[/quote]
Zastonj se trudiš….[/quote]
Itak 🙂
A ti si pričakoval kako plačilo? :)))
Forum je zaprt za komentiranje.