Še sprejemljivo število partnerjev
Kam se je sedaj skrila vasa iskrenost, odkritost do partnerja? Aja, gre za odkritost po zensko. Za bolj pocasne, gre za odkritost in iskrenost kjer zenskam pase. Zato se zenske ne sprasuje o starosti, o preteklosti, nekdanjih partnerjih. Aja, pa o splavih in rodnosti se tudi ne govori. Morda zadnji trenutek, haha. Pa tega, da je falirana studentka ji tudi ni treba povedati. Tip lahko to tudi kdaj kasneje zve.
Toliko o tej famozni iskrenosti v resnih vezah. Zenska je lahko bila tudi prostitutka, pa nima nikakrsne moralne obveze tega govoriti resnemu dudeku. Pa saj to ne igra nobene vloge, a ne? Ni pomembno za sedanjost. Hahaha…
Resna zveza? Vse skupaj je ena resna FARSA. Zgrajena na polresnicah. Olepsana z lazmi. Nategancija. Vse polno enega zavajanja in lazi kjer resnica utegne ogroziti, kar se je z lazjo (ali zacepljenimi usti) doseglo.
Naivni neizkuseni dudeki, ki pri 35-ih koncno pridejo do punce. Tiste resne, zrele punce, pogosto pojma nimajo s kom imajo opravka. In tako leta.
In da ne bo pomote, tudi obratno ni nic drugace. Ampak tako to je. Moralisti pa bodo se naprej moralizirali. Dejansko pa so partnerstva polna skritih igric in sprenavedanja doseci kar pac posmeznik zeli. In prav najvecji moralisti znajo biti najvecji podlezi.
To, kar je bil bodoci partner pred tabo, nima veze s sedanjostjo in prihodnostjo. To, kar si pocel v preteklosti, ima drugacne vzvode kot to, kar pocnes danes, preteklost te je naredila takega, kakrsen si DANES.
Zakaj bi govoril o svoji preteklosti, ce lahko s tem povzrocis zmedo ali ljubosumje na drugi strani? Takih vprasanj nikoli ne zmanjka. Ko poves cifro, postavi vorasanje, kdaj si izgubil nedolznost in potem, kake polozaje si imel, kje si najbolj uzival, in ko poves kako anekdoto, se lahko temu skupaj smejeta, v slabih trenutkih pa dobis vse servirano nataj. Z mano ne mores, s tisto pa si na seniku brez problema, mene nikoli ne tretiras tako kot si tisto… in potem nastane klopcic, kjer se zagovarjas zaradi lastne preteklosti, pojasnjujes, opravicujes, jezis…
Vsak clovek ima pravico do svoje zasebnosti, kamor spada tudi del preteklosti. Lahko izhajas iz sebe pa predvidevas, da taka oseba kaj skriva, se sramuje, lahko pa izstopis iz svoje koze in spoznas, da smo si razlicni in da nosimo razlicna prepricanja.
Kaj ima nizanje osebnih podatkov iz spolne zgodovine partnerja veze z iskrenostjo v sedanjosti? Prav nic. Ce ne deli dolocenega dela pret.s tabo, ima svoj razlog (lahko zate povsem banalen), ampak je treba spustovat do odlocitev. Ne rabis se opredeljevat do njegovih preteklih dejanj, se it razsodnika, si domisljat da vaju to povezuje.
Ne povezuje vaju pret., ampak sedanjost. Zivi se v sedanjosti, ne pa obzaluje pret.in fantazira prihodnost. Ljudje smo premalo Tukaj in Zdaj.
Ce pa se ze partner odpre glede pret., pa treba bit dovolj moder, da se ne opredeljujes in da to, da ti govori o tem, cenis. Lahko da je zanj bolece, lahko o tem preprosto ne govori, ker se mu zdi prevec osebno, lahko mu je bz, lahko ti se ne zaupa dovolj, navsezadnje se se ne poznata itd.
Vsak bo svoja prepricanja racionaliziral. Nasa preteklost se kako vpliva na naso sedanjost. Celo izoblikovala nas je. Osebno sem zelo previden okoli ljudi, ki se izogibajo pogovorov o svoji preteklosti.
Po drugi strani pa, ko ti do nekoga je, pocnes to, da do tega, kar si s to osebo zelis, prides. To pa vkljucuje marsikaj zamolcati, olepsati, itd. Tega se je pametno zavedati. Ne pa kot zadnji naivcek verjeti v pravljice o iskrenosti, ki jih sirijo dezurni moralisti.
Jaz se pa sprašujem zakaj bi me partner kaj takšnega sploh spraševal?[/quote]
Da vidi, če se sramuješ/bojiš povedati ali ne. 😉
To se tudi jaz sprašujem, ko berem določene odgovore. Očitno so ljudje bili deležni kritik, obsojanja in se tega še vedno bojijo, tudi pred človekom, s katerim nameravajo ostati celo življenje. Jaz mislim, da če želiš človeku zaupati, moraš tudi sam kaj k temu dodati.
Ne, treba mu je dati seznam prepovedanih vprašanj, ki bi lahko v tebi prebudila slabe občutke in da mu priznaš tiste, česar sebi ne želiš priznati.
Ne bo nesporazumov, ne prepirov….:)
Seveda je on kriv, ker je postavil napačno vprašanje in bi to moral vedeti, kaj sme vprašati.
Zato pa predlagam seznam prepovedanih vprašanj. 🙂
Ni res. Lahko ima veliko skupnega z iskrenostjo. Nekdo ne želi nečesa povedat, ker se boji reakcije partnerja. Ok, bila je preteklost in res ni pomembno. Kaj pa če se jutri zgodi nekaj in si bom spet rekel “kaj, če tudi tega ne povem, ker ne vem, kako bo reagiral”. Itn itn se takih stvari nabira, stvari se pa slej kot prej zvejo, razpletejo. Zaupanje pa seveda postopoma kopni. No možni so tudi drugačni scenariji, ampak samo prikazal sem, kaj ima nizanje osebnih podatkov iz zgodovine skupnega s sedanjostjo. Strah.
Se pa strinjam, da eni ljudje sprašujejo samo zato, da ti lahko potem ob priložnosti vržejo “na talar”. Imam tudi to izkušnjo iz preteklosti, ampak zaradi tega pri sedanji ne molčim o stvareh iz preteklosti, če pogovor nanese. Nekdo bi rekel, da se nisem iz tega nič naučil, jaz pa verjamem, da ljudje z leti zorimo in smo eni bolj drugi manj, pripravljeni sprejemati partnerjevo preteklost. Vedno sem želel partnerko, ki ne bo imela težav ne z mojo preteklostjo in ne z mojo sedanjostjo. Torej je na meni, da ji povem, kar jo zanima, na njej pa je, da to sprejme.
Preteklost je del tebe in zaradi preteklosti si danes to, kar si.
Preteklost vpliva na to, kar si danes. Vpliva na to, kako se obnašaš in kakšna vprašanja so dovoljena. Lahko sicer zamolčiš del svoje preteklosti, ne moreš pa svojih čustev in misli ter odzivov na določene situacije, ki pa imajo vzrok v preteklosti.
Zaupanje o preteklosti nam pomaga razumeti partnerja in lažje razčiščevati morebitne težave v trenutnem odnosu.
Če je komu težko govoriti o preteklosti, potem tisti ni razčistil s svojo preteklostjo in prej ali slej se znajde pred ovirami, ko se je treba odločiti ali bo sprejel svojo preteklost ali pa se bosta partnerja začela odtujevati.
In za uspešen odnos ni boljšega, kot če lahko partnerju zaupaš in veš, da te ne bo obsojal.
Saj sem napisala, da je pret.tista, ki nas je oblikovala v to, kakrsni smo danes. Ampak ne hodis z zensko, kakrsna je bila takrat, ampak z zensko, kakrsna je danes. Zaupanje ustvarjas z zensko od tega trenutka naprej, ne od izpred par let.
To, kar je omenil marko, je zgolj ena od moznosti, sama sem navedla vec opcij.
Kako pa vi izkazujete spostovanje do svojih partnerjev? Jaz tudi s tem, da ne silim z vprasanji, ce vidim, da noce/ne more odgovarjat. Ni na meni, da resujem njegove travme al zakopana custva iz pret., ukvarjam se s clovekom, ki je tukaj in zdaj in resujem tezave, ki so nastale v sedanjosti, v najinem odnosu, brez taktiziranja s preteklimi (pred mano) dogodki, saj pa nisem njegov psihoterapevt, madona.
Ce mi na debato o preteklosti, ki prej ko slej spontano pride, odgovarja pavsalno “nekaj sem jih imel, nic tako resnega ali z eno sem bil dolgo”, pac nerad govori o preteklosti in potem ne drezam vec. Nekateri radi zakljucijo s pret.in se je ne spominjajo prevec. Ces cas bo povedal vec, ce bo hotel, ce pa ne, pa tud prav.
To je tako kot če bi se vprašala zakaj bi sedanjega partnerja zanimalo kakšno izobrazbo imaš? A tega tudi ne poveš, ker je to bilo v PRETEKLOSTI? Vsaka stvar iz preteklosti te spremlja v sedanjost….
To je tako kot če bi vprašala zakaj je sedanjemu pomembno ali si zdrava ali imaš SPB…. nenazadnje to je bilo nekoč kajne? Saj zdaj če daš kondom gor nima to veze za sedanjost ane?
To je tako kot če sedanjega partnerja nima kaj zanimat če si bla nekoč kurba in si se dajala dol za keš s vsakim faliranim moškim ki je dal 50€….
Kje pa je iskrenost v resni zvezi ki jo tako veleopevate tukaj gori? Če nekdo nekaj vpraša in mate z njim resne namene zakaj enostavno ne povete potem? Saj pa ste si baje zbrali tako zrelega moškega ki vas bo razumel takšne kot ste kajne?
Zakaj pa delodajalca zanima tvoj CV in PRETEKLE izkušnje če je sedanjost pomembna? Zato ker skozi pretekle izkušnje delodajalec vidi kaka oseba si (med drugim) in kaj vse znaš in ali si vredna zaposlitve, tako kot to partnerju pove, če si vredna njega…………
Običajno najbolj skrivajo tisti ki se bojijo kaj bo partner reko na njihovo preteklost, torej ali ne zaupajo kar je slabo za kao resno zvezo ali pa imajo tako gnilo preteklost da bi jo najraje pozabili, kar je sprejemljivo le ob spolnih zlorabah ipd. pa še takrat je to prav in dobro da poveš.
Se strinjam s tem, da ni dobro siliti v nekoga, če vidiš, da mu je nerodno in ne govori rad o tem.
Se pa tista oseba, ki o nečem ne želi govoriti, mora zavedati, da je to njen problem, če nečesa ne more sprejeti pri sebi. Vsaj tako bi naj bilo.
V praksi pa zato kakršnakoli asociacija na nerešene zadeve iz preteklosti, vzbudi slabo voljo in očitke. In tako ta “preteklost” postane problem obeh, saj morata potem oba delati na tem in razčiščevati tisto, kar ni bilo razčiščeno.
Saj, če bi preteklost res bila samo preteklost, potem sploh ne vem zakaj dilema, slabi občutki ali odpor do nečesa ?
Če bi te nekdo karkoli vprašal, bi mu le mirno povedal, kot neko zgodbo iz neke knjige, ki si jo prebral enkrat v preteklosti….
Kot sem rekel, človek mora k zaupanju in zrelosti svojega partnerja prispevati tudi sam, saj ljudje na nek način rastemo in se medsebojno spoznavamo, ves čas. Če si dovolimo in nismo preveč skrivnostni, seveda. 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.