Se spominjate ISKRE DELTE?

Iz nič do Kitajske

»Nastali smo iz nič, ko smo ugotovili, da brez razvoja ne gre, in v kleti, v nekdanji kotlovnici na Linhartovi v Ljubljani smo začeli izdelovati prve računalniške krmilnike, pomnilnike, vmesnike, napajalni del, komunikacijsko opremo ter sistemsko in programsko opremo pod vodstvom inž. Damjana Žemve. Američanom smo razložili, da bomo to izdelovali sami, in prvič se je zgodilo, da so Američani pač prodali le del računalnika – procesor. Profesor dr. Anton Železnikar, ki je bil do leta 1980 zaposlen v ljubljanskem inštitutu Jožef Stefan, je prišel v Iskro Delto za svetovalca za strateški tehnološki razvoj in pripeljal s seboj nekaj svojih strokovnjakov. Še več, na vseh jugoslovanskih univerzah smo kmalu imeli Deltine računalnike in tako smo lahko prišli do najboljših strokovnjakov s področja računalništva in informatike,« se spominja takratnega razvoja Janez Škrubej, ki je bil med letoma 1982 in 1989 generalni direktor Iskra Delta Computers. Podjetje je imelo svoje raziskovalne centre po vsej nekdanji Jugoslaviji, dvesto strokovnjakov je delalo v Beogradu, po sto v Zagrebu, Sarajevu in Skopju in seveda v Ljubljani, kjer je bil zbran cvet takratne informatike, ne samo jugoslovanske, lahko bi rekli celo evropske.

»Na tej osnovi smo lahko razvili in izdelali prvi osebni računalnik v Evropi z imenom Partner. Na trg smo prišli v istem trenutku, kot so osebni računalnik svetu pokazali Američani, vendar se o nas ni govorilo. Enostavno nas ni bilo, ker smo vse to razvijali v socialistični Jugoslaviji. Ko smo leta 1985 dali na trg računalnik Triglav, ki je bil zagotovo med prvimi multiprocesorskimi računalniki, svet tega sploh ni vedel, no, ni želel vedeti. Vedeti pač moramo, da je veljal ameriški embargo na izvoz izdelkov informacijske tehnologije v vzhodne države. Seveda so nas takrat zelo natančno opazovali, kaj počnemo, in tega niso hoteli obešati na veliki zvon. Da bi pri proizvodnji računalnikov prišlo na prvo mesto podjetje iz socialistične države? Dajte no, čeprav smo z računalnikom Triglav celo konkurirali ameriškim računalnikom in imeli celo svoje predstavništvo v New Yorku. Ko smo računalnik Trident predstavili v Londonu, so bili osupli tudi Britanci. V Iskri Delti smo razvijali paralelne sisteme, naredili prve korake umetne inteligence in to so Američani skrbno čuvali in skrbeli, da to ne bi nenadzorovano prišlo v druge države.«

Revolucionarni kitajski projekt

»Po svoje smo imeli srečo, ker je Titu leta 1978 uspelo, da kubanski predsednik Castro ni neuvrščenih pripeljal pod okrilje Sovjetske zveze. Hladna vojna je bila na vrhuncu, Tita so Američani sprejeli z odprtimi rokami in mu razložili, da niso pomembna letala in tanki, ampak da so prihodnost računalniki. Ko smo Titu za rojstni dan poklonili naš računalnik in ko so še razne komisije tedanje vojske obiskale vse potencialne proizvajalce v Jugoslaviji in se prepričale, da na lastnem razvoju delamo le v Iskri Delti, smo imeli možnost pridobiti tudi vojaške projekte.«

V tedanji Jugoslaviji sta bila dva pomembna sejma, ljubljanski Sejem elektronike in zagrebški Interbiro. Na slednjem je Iskra Delta razstavljala vse, kar so razvili ter aplikativno obvladali. Ker je veljal ameriški embargo na izvoz te tehnologije na vzhod, so Indijci, Kitajci in drugi z Vzhoda prihajali v Ljubljano in še posebej v Zagreb na oglede tedanje informacijske tehnologije.

»Neka kitajska delegacija je leta 1984 prišla na naš razstavni prostor v Zagrebu. Videli so naše računalnike in kar naravnost vprašali, ali bi znali povezati računalnike na ravni cele Kitajske. Eden od naših inženirjev jih je sprejel, rekel je, da ni problem, vse skupaj narisal na papir, pri čemer se verjetno sploh ni zavedal, kako velika je Kitajska. Hvala bogu je napisal še za nas zelo ugodno ceno. Kdo bi si mislil, da bo iz tega nastal projekt, ki bo vse skupaj postavil na glavo.«

Iskra Delta je leta 1986 uresničila projekt za računalniško povezavo kitajskih policijskih postaj med njihovimi osmimi največjimi mesti. Pogodbo je podpisal tedanji notranji minister Stane Dolanc, ki je odšel na Kitajsko in sploh ni vedel, da bo dobil v podpis pogodbo za tako neverjeten projekt s primerno ceno.

»Projekt smo izpeljali z lastnim znanjem, čeprav na predstavitvi projekta v Washingtonu, kjer smo prosili za procesorje za realizacijo projekta, Američani niso verjeli, da nam bo uspelo in so zato tudi dovolili izvoz. Projekt smo uspešno zaključili, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi, kitajska vlada pa nas je tudi odlikovala,« se spominja Škrubej.

Začetek konca

Tehnološki razvoj Iskre Delte je bil za mnoge nerazumljiv, kar je bilo dovolj, da se je vmešala politika, da so o slovenskem uspehu odločali v Beogradu in da so Iskri Delti zaprli dostop do denarja. Še več, bilo je očitno, da se je Iskra Delta zaradi izjemnega uspeha projekta na Kitajskem znašla v navzkrižnem ognju skoraj vseh obveščevalnih služb, ameriške CIA, britanske MI6, zahodnonemške BND, vzhodnonemške Stasi, ruske KGB. Je bilo možno, da so Američani pritisnili na jugoslovansko in še posebej slovensko vlado, da ustavi razvoj Iskre Delte, da ne bi svojega znanja, ki je bilo za Američane tako pomembno, prenašala na Vzhod?

»Po letu 1986 se je začel razkroj Iskre Delte in mnogi menijo, da so bili s tem poplačani celo nekateri takratni politiki. Iskra Delta je 5. februarja 1990 končala v insceniranem stečaju v rekordnih šestih mesecih, čeprav je imela veliko premoženja v nepremičninah in še več v tehnoloških dosežkih. V našem šolskem centru v Novi Gorici, najmodernejšem izobraževalnem centru v Evropi, so se šolali strokovnjaki iz Rusije, Kitajske in še od kod. Ko so nas spravili v stečaj, ga je kupilo podjetje Daimond, podjetje sedmih ljudi iz tedanjega Hita, ki je tudi zagotovilo denar za nakup. Mi smo bili za vse najslabši, najbolj skorumpirani, čeprav smo imeli zelo veliko premoženja, s katerim so nekateri očitno živeli do sedaj, ko se bo v tem mesecu po 23 letih dokončal stečaj Iskre Delte. Da ne govorim o patentih in inovacijah, ki so jih nekateri razgrabili… Za imena vemo tisti, ki smo takrat gradili slovensko industrijo, razmišljali o slovenskem prodoru v svet. Mlajši generaciji ta imena ne pomenijo nič, morda bi se morali zamisliti le ob vprašanju, koliko na področju informatike in informacijske tehnologije delamo za tuje interese in smo prepuščeni tujcem,« je ogorčen Janez Škrubej, ki je vso to agonijo slovenskega uspešnega računalniškega razvoja opisal v knjigi »Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo«. Knjiga se bere kot najboljša kriminalka o spopadu obveščevalnih služb ZDA, Sovjetske zveze, Indije in Kitajske, ki so se sprle okoli slovenskega podjetja Iskra Delta. Ugledna ameriška založniška hiša Strategic Book Publishing mu je letos izdala knjigo celo v angleškem jeziku, ponujeno tudi v sodobni različici za tablične računalnike in bralnike elektronskih knjig (dosegljiva na http://sbpra.com/JanezSkrubej).

»Knjiga je pomembna celo za Američane, saj so tudi s tem dokazali, da so imeli prav v svojem razvoju informatike, po svoje pa so tudi potrdili, da so nas zapostavljali in podcenjevali. Komu je šlo v nos, da je dvomilijonski narod učil milijone Indijcev in Kitajcev, ki dandanes proizvajajo večji del računalniških elementov za Američane? Mi smo jim pokazali, da je to mogoče. Leta 1990 so nas spravili v stečaj s samo dvema vrsticama odločbe na sodišču, kar je dokaz, kako sta pri nas povezana politika in gospodarstvo. Letos, ob 35-letnici nastanka Iskre Delte, bi se lahko vprašali, komu in zaradi katerih parcialnih in egoističnih odnosov ni ustrezalo, da bi nam uspelo.«

Janez Škrubej, ki mu je uspelo dokazati, da Slovenci znamo, je potem odšel na sloviti MIT, na Massachusetts Institute of Technology, kjer je lahko v Senior executive programu v sodelovanju z najpomembnejšimi ustvarjalci znanja s področja informacijske tehnologije še enkrat ugotovil, da je bila za vsem le in samo – politika.