Se res slovenci po 43. pocutite stari?

Me je sokirala anketa, objavljena na:
24ur.com/novice/slovenija/kdaj-se-nehamo-pocutiti-mlade.html

Sama menim, da se obcutek staranja zacne v glavi oziroma tisti, ki ostanemo mladi v glavi, se vidno pocasneje mentalno in fizicno staramo.

Imam prav ali imam prav?

Pri 40 nisi vec mlad, star pa tudi se ne, nekako si dovolj star, da si ze nekaj dozivel in prezivel ter dovolj mlad, da lahko se marsikaj dozivis in zmores.

Pri 50 je ze kar nekaj stvari mimo, nisi pa se za odpad.

Stara ne, zavedam se pa česa je moje telo v tem starostnem obdobju zmožno in česa ne več. Pri 35.sem prvič čutila ta prelom, da mogoče nekaj ni več primerno zame. Do takrat sem lahko delala dobesedno vse kar mi je padlo na pamet.. “stojo na glavi” kot rečejo. Danes sem bolj previdna in bolj modro izbiram svoje hobije, družbo, kako živim, kaj jem, koliko in kaj pijem.. vse se je spremenilo. Včasih ni bilo pomembno, če smo šli po žuranju na burek ob 3h zjutraj, danes po 18.uri ne jem več, če ne ne spim vso noč. Take malenkosti in prilagoditve.

Niti približno. V bistvu so mi to trenutno najljubša leta. Fizično si še super, glava je pa že dovolj videla da se ne obremenjuješ več s stvarmi, kot si se kot mlajši. Ni več norenja, dokazovanja v službi za napredovanje (ne tako intenzivno no), ni več malih otrok in nespanja, kupčkanja in borba s financami….super leta.

Moraš gledat komplet. Važno je tudi zdravje. Pri 52 se počutim precej boljše, kot sem se pri 45.

Meni se vseeno zdi, da obstaja še eno obdobje med mlad in star. In po 40. res težko rečeš, da si mlad. Ampak star pa tudi ne. Za moje pojme so med 35/40 in 65/70 zrela leta. Potem šele starost, ki pa je lahko vseeno zelo aktivna (starša okoli 80, pa vseeno smučata, kampirata, planinarita, igrata tenis…)

“Štirideset let imam – grda leta: človek je še mlad, da bi imel želje, a že star, da bi jih lahko uresničil. Takrat se v vsakem človeku ugašajo nemiri, da bi postal močan z navado in pridobljeno gotovostjo v nemoči, ki prihaja. Jaz pa šele zdaj počnem tisto, kar sem moral storiti že davno, v bujnem cvetenju telesa, ko so bile vse poti dobre in vse zmote koristne kot resnice. Škoda, da nimam deset let več, potem bi me starost varovala pred upori, ali deset let manj, pa bi mi bilo vseeno. Kajti trideset let je mladost – to zdaj mislim, ko sem se nepovratno oddaljil od nje – mladost, ki se ničesar ne boji, niti sebe.” Selimović 

Pri 41 sem bila na višku svojih moči in preživljala najlepše obdobje svojega življenja. Pri 44 sem se začela prvič počutit staro in občutila sem krizo srednjih let. Zdaj proti 50 pa se mi zopet vrača življenjska energija in optimizem ter občutek sreče.

Meh! Tale Selimović – ta pojma nima, kaj je life.  hec
Razumem vase komentarje, v smislu, manj zmorem, ampak, da si zaradi stevilke na rojstnem dnevu omejujete kaj je primerno za vas, to pa ne razumem.

Se vedno trdim, da se obcutek staranja zacne v glavi in ne v letnici rojstnih dnevov.
Torej, vecina oseb ne bi prezgodaj ostarelo, ce bi poslusali izkljucno svoje obcutke in ne navodila iz okolice.

Imam prav ali imam prav?  ?

Se strinjam, ne vem pa, če imaš prav.

Po 35 se v telesu začnejo dogajati bistvene spremembe. Če se človek dovolj opazuje in pozna,si to prizna. Imaš ženske in moške,ki si starosti nočejo priznati in se pri 40+ obnašajo otročje,oblačijo se kot pri 20ih, nekateri začnejo komaj razmišljati o otrocih/družini. Kot,da so to leta za to! Največji problem v tej družbi je: sprijazniti se s starostjo. In ja, pri 43 je normalni,da se počutiš star,ker to tudi si!

Avtorica odrasti že vendar… Snami rožnata očala. Pri 40 pač nisi več mlad, pa se lahko slepiš, kakorkoli želiš. Tako dolge življenjske dobe človek nikoli ne bi dosegel, če ne bi bilo takšnega napredka družbe. Ljudje so nekoč živeli le 30 let…

Jaz sem imel v 40 največ problemov zaradi tega ker sem se začel zavedat da sem zamudil stvari, ki sem jih imel v planu. Ko sem končno začel služit da bi si jih lahko privoščil. Se pravi dom, družina. Ko sem se s tem sprijaznil, je nekako lažje. No, pa zdravje, to se pa tudi popravlja. Končno lahko počnem stvari, ki jih že dolgo nisem.

Men je fizioterapevt rekel, da se nase telo zacne starat pri 24ih. Druga prelomnica je po 45.letu, kar vsi vemo. Ne gre se za stevilko ali kar je v glavi. Gre se za to, da se takrat zacnejo pojavljat znaki staranja, npr slabsi vid ali bolecine v sklepih. Nekateri prej, nekateri kasneje. Vsak ugotovi kdaj ko dopolni ta leta

najlepša leta. ne menjam, ljubimec pri 42, pofukana in nafukana v eno , zdaj pri 52 enako, denarja dovolj, skrbi več ni nikjer.

meni so let le številka.

sem 70 plus in se ne počutim staro. Stalno razmišlljam, kam bom šla in kaj bom še lepega ustvarila.

Marsikaj je odvisno tudi od okoliščin, a ne?

Pri 39 sem bil v bolnici in na pol mrtev – in tudi počutil sem se tako. Najbrž bom tudi pri 80+ v boljšem stanju in se počutil mlajšega kot takrat – pri 43 pa je bilo absolutno tako!

Po 45 letu se začnejo poznati telesne gibalne veščine. Telo nekako ne zmore več,začne pešati.

DebelaKrota

ti si pač  psiho leva ultra fašistka.  ne, da se počtuji atre, SMO STARI.  z samice gredo leta tako.

0 do 15 punčka

15 do 23 mlada.

23 do 30 ni stara, ni pa mlada

30  je začetek konca in pri 35 je konec. je že staro.

ženska mora imeto troka pri 20. torej mora bit bakica pri cca40.  tako bi naj bilo. ne pa mamica prvič pri 40.

sevda je 40 staro. posebej za žensko.  ženska pri 40 bi že zelo dobromora veset kje je njen prostor. metla, kuhla in posla.

moški pa je zel ozelo drugače.  moški pa ima 3 življenja.

mladostno,  zreo, pozno. in ima lahko otrokakadarkoli želi.

napisalsem vam resnico, kere se držijo doktroji.  če vam je všeč ali ne.

Glede na to kako dedci gledamo na svet bi bilo za večino bolje, če ga nikoli ne bi imela.

Torej si pol življenja star? Imaš naslednje 30-40 let minimalno namen preživeti kot starček?

Po 40tem se ti pač začne poznati kako si živel. Zaležani požeruhi običajno zakajeni in zapiti se jasno počutijo kot starine že takrat. Normalni ljudje pa so takrat v srednjih letih, večina zdrava in gibčna, finančno bolj prosta kot v mladosti, časovno bolj prosta kot v mladosti….v bistvu so to ena lepših let.

Moja 72 letna teta igra tenis, smuča, hodi v hribe, na potovanja, ima pestro družabno življenje….mončki so pa zaležane v ekran zabubljene starine itak že pri 20ih. Življenje gre mimo njih. Ker so preleni da bi ga živeli.

Ne vem ali imas ali nimaš prav. Lahk pa na svojem primeru povem, da sem se začela staro počutit malo po dopolnjenem 50 letu. Kot 16 letnica sem risala lobanje, se učila črne magije, razmišljala samo o smrti in neamislu.

Kasneje sem pri 18 starta la kariero ki je trajala 31 let, diplomirala, magistrirala.

Otrok nisem želela imet. Če bi.mi kdo pri 20,30ih rekel da bom dočakala 53 bi rekla da je fuknen v glavo. Bila sem prepričana da bom stokrat prej umrla in bila lepo truplo

Pa. Nič od tega. Zdaj sem stara grda menopavzna baba, do 45 leta pa sem bila lepotica. To naredijo hormoni. Grda sem zase btw, po zunanjih merilih sem iz atraktivne ženske prešla v normalo.

Dejstvo je da je večina 53 letnic mnogo grša od mene poleg tega so debele kot prasice.

Ampak glede na to kako nepopisno sem bila lepa, najbolj med 20 in 29 letom ter nato od 41 do 45 leta, čudno a resnično, se danes sploh nočem več gledat v ogledalo.

Trenutno menim da tudi 60.nw bom dočakala ampak lajf me lahko s podaljškom spet grdo preseneti. Pustimo Matildi da pride kadar jo je volja.

Ampak ko enkrat začneš zaradi stresa in let izgubljat zadnje zobe, ko za škriplje v kosteh, ko se kak dan zbudiš ves v bolečinah da je njavecbj podvig da vstaneš, pol veš – tvoj čas je nepreklicno mimo, začenja se zaton.

Če bi ti zdajle nalimala foto sebe ko sem bila 43 omg. Bila sem. Vitka kot presta seksi ko vrag in polna moči. Pri 47 me je življenje zrušilo, pustimo okoliščine.

Tako da samo 6 let kasneje sem senca same sebe.

Smrti me ni strah, vsak dan je podarjen. Ko bom šla, bom šla mirno, vedoč da sem do 45 leta dala skozi že vse, prepotovala ves svet, se od tega vsaj 20 let zabavala in tudi karierno v Sloveniji že med 25 in 45 dosegla vse, kar človek lahko.

Za mano bosta ostala pes in partner upam da bosta ljubljena psička in on zraven ko se bom poslovila s sveta.

Zato je pa potrebno stalno vzdrževanje kondicije. Poznam gospo, ki je še pri 80 tih šla sama na Triglav.

Jaz pri svojih 49 pa samo še navzgor. Sem zadovoljna s sabo, tako s psiho kot izgledom. Da je tako, sem morala za to garat in izplačalo se je.