Se objemate s starši?

Se objamete kdaj s starši? Mogoče celo poljubite?
Kaj pa v otroštvu? So vas dosti objemali, poljubčkali?

Ne. Ne. Ne in ne.

Tudi pri nas ne. Pri nas so bila čustva, objemi, ljubezen nekaj za slabiče.
Samo jaz pa pri moškem najraje vidim, da me veliko objema in jaz njega tudi. Se vidi, da mi je tega doma manjkalo.

Se objamete kdaj s starši? DA
Mogoče celo poljubite? DA
Kaj pa v otroštvu? DA
So vas dosti objemali, poljubčkali? DA.

To temo sem drugače ukradla s SČ. Upam, da avtorica podobne teme na SČ ne bo jezna.

Kaj pravite to objemanje s starši, sorodniki v otroštvu, v odraslosti, kako vpliva na odnose v odrasli dobi?
Recimo, če kdo ni imel toplih odnosov, da ga doma niso objemali, da se tudi v odrasli dobi s starši nikoli ne objame, da ima bolj pogosto težave v razmerju?
Jaz recimo sem kar začudena, ko preberem, vidim, da se drugi objemajo. Pri nas ni bilo nič tega. Priznam pa, da sem prav lačna objemov.

Imam krog ljudi, s katerimi si pademo v objem, ko se vidimo in vmes spustimo še par krikov. Potem je skupina ljudi, kjer se rokujemo ob vsakem srečanju. Spet z drugimi se samo pozdravimo in stojimo daleč narazen. Ni pravila oz. odvisno od korelacije med ljudmi.

Zelom bom vesela komentarjev, če je imel kdo partnerja/ico, kjer so bili doma čisto kontra odnosi.
Recimo pri vas topli, z veliko objemi, dotiki, pri partnerju pa ravno obratno. Kako se to potem vidi v partnerskem odnosu? Se tisti, ki ni bil vajen topline, zaupnosti od doma privadi?

Kako se reče tej aplikaciji? Ali je spet to posledica tvojih sanj?

Kako se reče tej aplikaciji? Ali je spet to posledica tvojih sanj?[/quote]

Aplikacija hitri test. Ne gre ti, prepočasen si.

Ti se družiš zgolj s tem, kar štrbunkne od tebe v wc školjko. ne prodajaj pravljic.

Jaz starše ne vidim pogosto in kadarkoli se dobimo jih objamem in polupčkam. Predvsem pogrešam obe sestri in mi je žal, da zaradi vseh obveznosti ne moremo biti pogosteje skupaj kot nekajkrat na leto. Skupaj preživimo kakšen krajši dopust (vikend varianta) in to je to. Pri partnerju situacija pri starših enaka.

JA, se objemamo, se lubčkamo.
Meni je to normalno in imam rada.

Pri meni je bil enak primer. To mi je škodovalo, saj sem potlačil ta čustva, ki jih nisem prejemal, posledično sem bil na določene trenutke v partnerkski zvezi čustveno hladen in otopel, nisem znal izraziti tega, kar sem čutil, pa se niti sam nisem zavedal, kaj je narobe. Veliko časa sem potreboval, da sem prišel do te stopnje, da danes drugače delujem in dojemam čustva in pripisujem velik pomen temu, da starši otroku dajejo tisto pravo toplino, ki jo rabi – tudi v obliki objemov.

A ti to resno?

Sedaj staršev več nimam, tako da lahko povem samo za preteklost. In sicer ja, ja (kot odrasla) in ja in ja. In sedaj isto tudi jaz počnem z otroci, primerno letom (otrok) in njihovi zaželenosti po objemih, poljubih.

Sicer pa mislim, da moški oz. fantje kot otroci, ne potrebujejo oz. si ne želijo toliko objemov, poljubčkov. Fantki že kot otroci so bolj neodvisni oz. ne potrebujejo toliko nekega fizičnega stika, kot deklice. Sploh ga ne iščejo v takšni meri, kot deklice.

A ti to resno?[/quote]
Ja. Ja . Ja in ja. Do crkljanja s starši mi pa res ni bilo nikoli. Čeprav če sem pošten, verjetno je bilo, ampak še preden sem hodil v šolo. Potem pa bolj redko. Sem pa potem nadoknadil ko sem svojo familijo… delal;-)

Ti se družiš zgolj s tem, kar štrbunkne od tebe v wc školjko. ne prodajaj pravljic.[/quote]

Maš probleme s tujimi zgodbami?:) Boš že potrpela.

V naši družini ni bilo te navade. To me je drago stalo in me še stane in tega ne morem zapolniti.
:(((

V kakšnem pomenu te je drago stalo in zakaj tega ne bi mogel v prihodnje zapolniti?

moški?