V enem izmed spodnjih postov sem zasledila debato o lektoriranju.
Poučna zadeva.

Mene pa zanima nekaj drugega: Velikokrat se mi zgodi, da z navdušenjem vzamem v roke knjigo – in potem obupana odložim čtivo.

Saj je zgodba čisto zanimiva, ampak jezik….ta je katastrofalen.
Zadnja, ki se je spomnim v tem smislu je bila ”Zofijin svet”. Kljub veliki želji, da bi se prebila do konca, me je nekje na tretjini knjige vse minilo.

Kaj je temu vzrok? ”Šparanje” založb, da si ne privoščijo poštenega lektorja, polovičarstvo tiskalnic???

Tiskarna nima nič s jezikovno podobo izdanega dela, če seveda ni hkrati tudi založnik, kar je kar pogosta praksa pri sodobnih malih podjetjih.

Zakaj pa založbe izdajo knjigo, kakršno izdajo, je treba pa kar njih vprašati. Saj, mogoče je pa knjiga lektorirana. 🙂 Mogoče je pa “lektorirana”, kar koli že to pomeni. 🙂 Je lektor naveden v knjigi?