Še kdo za vse praznike, RDje sam?

Še kdo tak, da je za vse praznike, RDJe sam? Za RD sam, brez enega stiska roke, za božič, novo leto, vedno sam?

Ja,težko je to. Ne vem odgovora. Vse dobro.

Ta čas ni naklonjen osamljenim, naj bo zato prižgan TV, filmi … Vse dobro…

In boš še bolj sam.

V kino itak ne hodim tako, da ne vem kako je tam.

Ampak TV je pa res nadležna reč v tem času. Kar naprej vrtijo božične filme pa razne oddaje na temo srečnih praznikov pa druženje pa bla bla bla.

Ja vedno pa ni bilo tako no. Ne nakladaj tako da rečeš vedno isto. Si se samo iz planic spravilo?

Si bilo takrat tud samo?

Vem da zna bolet ful. Ampak ne stresat, da je vedno isto. Mogoče sedaj ne pa od začetka.

. https://youtu.be/BPl3wEnG5v0

Pa ne sekiraj se za tisto glupiranje po tv pa zaradi debilnih filmov, ki so ustvarjeni za propagando in reklamo.

Hoces druzbo?

Potrudi se malo!

Klinc, res tezko verjamem, da med vsemi temi 8 milijardami ljudi ni niti enega, ki bi tebe objel za rd ali novo leto!

Poslusam in berem, kako ste eni sami in osamljeni, kako nikjer nikogar nimate, potem pa skozi pogovor ugotovim, da ste si na tak ali drugacen nacin popolnoma sami krivi!

Hoces biti sam, bodi sam in stoj pokonci tudi takrst, ko so vsi z nekom!

Noces biti sam, ukreni kaj!

To je vsa umetnost, ne pa jamranje!

Ne res ni bilo vedno isto. Zdaj, ko sem odrasla, se mi ni treba bati, da me bo kdo pretepal, da bom lačna, da me bo kdo zmerjal. Kot otrok me je bilo vedno tega strah.

No ja, upam, da bo se bo kdo javil, ki je tudi vedno sam ali za RD ali za praznike.

Normalno, da smo si sami krivi, da zivimo.

Zakaj zdaj zivis v preteklisti?

Zakaj si se vedno zrtev?

Zakaj se vedno pestvas in negujes tistega prestrasenega otroka in zakaj se sis v strah in podozivljanje otrostva, kot da ti je to nujno potrebna hrana za sedanji obstoj?!

To te samo tlaci dol in dol.

Pravis, da zdaj nisi ne lacna, ne tepena, torej zivi zdaj, ne pa  v casu ored 40imi leti!

Potrjuješ kar sem povedal.

Izkušnje pa so lahko boleče. Mnogi jih imamo.

Lahko ti rečem, drži se in se ne vdaj.

Kot sedaj ni tako, kot je bilo nekoč, tako nekoč verjetno ne bo več, kot je sedaj.

Nič takega ni biti sam. Jaz sem tudi dostikrat. Še ko sem med ljudmi, se počutim sama, ker so tako drugačnih življenjskih nazorov. Sicer imam nekaj dragih ljudi, a ne moremo biti vedno skupaj. Sem pa rada veliko sama, tako da s tem nimam problemov.

Preberi kako knjigo, to je ena najboljših zapolnitev občutka osamljenosti. Kakšen zanimiv roman najdi. Če se vživiš v osebe v njem, se ti bo zdelo, kot da se družiš z njimi. Knjiga te lahko zelo pomiri, napolni z notranjim zadovoljstvom, ki popolnoma prežene občutek praznine in osamljenosti.

Za @vedno isto

( https://www.youtube.com/watch?v=sh6X-_4DvhM )

Misel za pomislek in spoznanje človeku:

Vabilo ne pride vedno iz iste smeri.

Veliko berem, vendar si vseeno želim, da bi mi kdo za RD stisnil roko. Vsaj vsake par let. Ali pa, da bi me kdo za novo leto objel. Pa ne kar nek bežni znanec. Saj ni treba vsako leto, ampak vsake par let. Ali pa vsaj kdaj v življenju.

Ne mislim to tistih objemov, poljubov nekih bežnih znancev. Recimo v službi. Ko si vsi nekaj voščimo, v resnici pa se ne maramo.

Prideš na forum in nisi več sam:)

Povej, koga objem si želiš?

Ko pomisliš na objem, srčen pravi objem. Kdo bi to bil?

Vidiš koga v mislih?

Darwin bo vse pojasnil. :)))

Ja, če si osamljen, to ni ravno fajn. Verjamem, da potrebujete nekoga ob sebi.

Tisti, ki nismo sami in nismo osamljeni, pa smo se dan in noč dolžni prilagajati eden drugemu. Kuhati, peči, pucati, pospravljati, likati, čistiti za vsemi, ni da ni. Če rečeš kaj narobe, je lahko hitro ogenj v strehi. Treba je kar potrpeti eden z drugim, ker nismo idealni. Nihče ni.

Vsem želim en lep svet večer, tudi tistim, ki so žalostni, objokani, bolni, osamljeni…