Se kdaj postite? Ste gledali dokumentarec “Jejmo, postimo se, živimo dlje”?
2.1.2016 je bil na Rtvslo predvajan angleški dokumentarec, ki se mi je zdel dovolj prepričljiv, da sem začela razmišljati o tem, da bi vendarle poskusila s postom – pa me zanima, kakšne imate kaj izkušnje s postenjem?
Če slučajno koga zanima, je film tudi na Partisu s slovenskimi podnapisi.
Jejmo, postimo se, živimo dlje (Eat, Fast and Live Longer)
Film / Dokumentarni, Velika Britanija 2012
Ratings: 7.8/10 from 84 users
Michael Mosley si je zastavil ambiciozen cilj: živeti dlje, ostati mlad in shujšati, obenem pa čim manj spremeniti način življenja.
Je starodavna ideja o postu lahko ključ do dolgega in zdravega življenja? Mosley je prepotoval ZDA, da bi ugotovil, ali malce lakote res pomladi človeka. Najprej je preizkusil različne diete. Na univerzi v Chicagu so ga seznanili s tehniko hujšanja, med katero si lahko privoščiš vse, kar ti tekne. Na Narodnem (Nacionalnem?) inštitutu za probleme staranja je izvedel, da obdobja posta in pravilne prehrane omogočijo rast novih možganskih celic ter preprečijo nastanek demence, Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni.
Nikoli se ne postim. Se pa izogibam določenim živilom in sicer: ne jem paštet, zelo malo salam in hrane, ki vsebujejo razne dodatke. Pazim tudi, da jem zvečer čimmanj in se nikoli ne prenajedam. Zadnje čase mi kar uspe, da se kontroliram.
Brez jesti, lačna pa žal ne morem biti. Se mi tudi zdi brez zveze. Le zakaj bi morala stradati? Ko je človek lačen, se slabo počuti. Hrana je tudi užitek. Ko človek zboli in je hudo bolan, itak ne more jesti! Rakavi bolniki,ki imajo kemoterapijo, itak ne morejo jesti. Kaj ni to nekaj groznega?
Ja, in sicer z “oknom”, to pomeni, da jem zgolj v strnjenih 6 urah dnevno in sicer med 6. in 12. uro, torej zjutraj in dopoldne.
Vsekakor to ni za vsakogar, npr. moja kolegica v službi lahko naenkrat poje zelo malo, je pa lačna vsaki dve uri in ne bi nikakor zdržala tega. Meni pa to močno ustreza, ker imam prekomerno težo (20 kg sem že izgubil, ostalo je še kakih 15) in se na ta način zlahka omejujem, saj v 6 urah ne moreš pojesti, kolikor lahko poješ čez cel dan. Poleg tega ne razmišljam stalno o hrani (kar je verjetno problem pri večini nas, ki se borimo s kilogrami, ta obsedenost), kdaj bom jedla, kaj bom jedla, ali bom lačna… jem tistih 6 ur in to je to.
Enkrat na dva tedna se postim 24 ur. Jem zjutraj in potem spet naslednji dan zjutraj. Najprej sem mislila, da tega nikakor ne bom zdržala, a gre. Kot pravi Mosley v dokumentarcu, lakota prihaja v valovih, a nikakor ne bi mogla reči, da je nevzdržno. Pride in mine. Vse je v glavi in vse je navada, vsako navado pa se da spremeniti, če to hočemo.
Še enkrat, to ni za vsakogar, meni pa zaradi napačnih vzorcev, ki jih imam v zvezi s prehranjevanjem, ta način res ustreza. V glavi imam olajševalno okoliščino, da lahko v tistih 6 urah jem, kar poželim. A čez čas ugotoviš, da tako ali tako ne moreš toliko pojesti in s kopnenjem kilogramov ti vedno bolj prihaja v zavest, da ceniš svoje zdravje in svoje telo in vanj vnašaš vedno manj nezdravih stvari. Če pa kakšno sladkarijo pojem, pa tudi ne bom umrla. Ne stradam in nisem več toliko obremenjena, kot sem bila prej, to je pa zame najvažnejše.
Pa še to – v tistih 24 urah, ko se postim (bi rekla, da je to šele ta pravi post), se mi zdi, da mi res možgani boljše delajo. Ne vem, nekako bolj “lucidna” sem, lažje razmišljam, bolj v globino… Mogoče se mi pa smo zdi. 🙂
purchase prednisone no prescription prednisone 10mg tablets prednisone 20mg nz
https://prednisonet.online prednisone 4mg tab
prednisone 0.5 mg can i buy prednisone from canada without a script buy 40 mg prednisone
Forum je zaprt za komentiranje.