Se je kdo že pregrizel skozi Sestro???
Ev, Primož, sva sinhrona – Sestro sem ravno vrnila, potem ko sem jo (zahvaljujoč celomesečni odsotnosti otrok iz vrtca) glodala ves mesec. Idealni tempo branja za tako obsežno in razvejano reč bi bil po mojem sto strani na dan – v svoji situaciji sem imela že težave s povezovanjem dogodkov – ampak kljub vsemu, knjiga je izjemno napisana, prevedena za Sovretovo, v nekem segmentu zajema ‘ves svet’ na podoben način kot Sto let samote (čeprav je časovno veliko bolj strnjena) in pušča sled. Priporočam, najmanj to!
uh, Oja vidim, da imava iste težave. Tudi jaz sem včeraj po dobrem mesecu dni peljala otroka v vrtec. Sestre se še nisem lotila, čeprav komaj čakam nanjo, ker vem, da zaenkrat nimam časa za tako obsežno knjigo, sploh ker me septembra čaka vse, kar se je nakopičilo čez poletje, ko sem delalasamo takrat, ko sta hčeri spali.
ojla.Visoko viskozno je prvi izraz, ki mi pade na pamet, ko sem zacela brati, sem kljub svoji sposobnosti poziranja knjig morala zelo upocasniti tempo branja.Ko sem prisla do stote strani (sprehod po lastni in kolektivni tragiki kot sprehod po kosteh) in ko je to kar trajalo in trajalo ..in trajalo, sem jo odlozila.
Seveda ne za vedno.Trenutno imam prvosolko ter druge vrste optimizem na programu.Morda se knjigi vrnem.Cestitke garaskemu prevajanju….RES.
lp