Se da (dobro) živet samo od lektoriranja?
Hm, odgovor se glasi: da in ne.
Sama sicer pretežno prevajam, vendar so bila tudi obdobja, ko sem večinoma lektorirala.
Imam srečo, da lektoriram mesečnik, ki mi za moje delo plača pošteno. Tudi sicer smo vsi v dobrih odnosih. To pomeni, da delam delam doma, vsak mesec pa prejmem plačilo, ki ga je za manjšo plačo.
Znesek je takšen zato, ker mi pribijejo nekaj denarja celo za to, ker sem v dneh pred redakcijo “dežurna”. To ne pomeni, da moram biti pribita na stol od jutra do noči, ampak da sem pripravljena popraviti kakšno besedilo tudi
v soboto ali nedeljo, da ne hodim ravno za ves dan ven ipd. Vsako leto se dogovorimo za primerno povišico.
Besedila so spodobno napisana in povrhu še kar zanimiva, zato z njimi nimam pretirano veliko dela. Poleg tega še prevajam, tako da se mi vsak mesec nabere povsem dovolj denarja za spodobno življenje.
Skratka, dobro je, če si najdeš kakšno redno delo, kot je to, poleg tega pa delaš še “tekoče reči”, ki prihajajo sproti.
Seveda pa je treba vztrajati pri cenah, ki niso ponižujoče. Ni ti treba zaračunati najvišjih tarif, vseeno pa se ne gre spuščati pod najnižjo po ceniku Lektorskega društva Slovenije. S tega dolgoročno povzročaš škodo drugim in sebi. Tega marsikdo ne zna. Takšni ljudje lahko sedijo noč in dan za računalnikom, pa ne bodo spravili skupaj za majhno plačo. Ne gre pozabiti, da smo lektrese in lektorji vendarle bolje izobraženi od, denimo, prodajalk in da zato našega dela vendarle ne gre enačiti z njihovim.
Za lektorsko društvo sem izvedela šele nedavno; kolikor vem, ne obstaja dolgo.
Obrneš se lahko na go. Mastnak (nusa.mastnak@guest.arnes.si), spletne strani nimajo. Upajmo, da se bo to spremenilo …
Od časa do časa pripravljajo predavanja. Mene še ni bilo tam, ker padejo na dan in uro, ko sem praviloma zasedena, zato ti o tem ne vem povedati nič določnejšega.
Najnižja tarifa – leposlovno/esejistično besedilo, s katerim ni pretirano veliko dela – trenutno znaša 525 tolarjev bruto.