Samski in nakup stanovanja

Ferbčna, ja nismo vsi tako pametni.

Upam, da se bo v tej temi oglasil kak tak, ki mu je bila namenjena tema. TOrej samski, ki je nabavljal stanovanje in opremo za stanovanje.

Jaz sem se oglasil, ampak moje dimenzije ti več kot očitno niso všeč. Ampak zdaj tud samski več nisem, stanovanje pa je še vedno dovolj veliko, kot tudi postelja.

Marko od tebe nisem nič kaj drugega pametnega zvedela kot to, da imaš 140cm posteljo. In zdaj vem, da se dva gužvata na njej.

Pravijo, da od viška ne boli glava. Če bo postelja za dva, boš morda bolj zavzeto koga iskala, da ne bo druga polovica šla v nič. Lahko jo pa tudi daš v najem.

:))) Tale z najemom je najboljša:).

Se strinjam, ker ležišče se mora enakomerno obrabljat, da doseže svojo življenjsko dobo:).

Boom, postelja je še najmanjši problem. Ni tako velik strošek, če kupiš večjo posteljo.
Stanovanje pa je konkretno večji strošek.
Za eno osebo kupiš pač malo stanovanje, za dve pa to ne gre.

Zdaj si samska, ne obremenjuj se s tem, kaj bi bilo, če…Morda spoznaš bogatega princa na belem konju in se preseliš v grad. Razmišljaj pozitivno in v skladu s svojimi zmožnostmi:). Aja še nekaj, tvoji morebitni potomci se bodo že sami ukvarjali s tem, kje bodo živeli (tako, da odpade tudi kakšna dvonadstropna hiša).

Zato so pa pomembne le tvoje želje in ne želje drugih. Lahko bi se oglasi tudi drugače. Dolgo časa sem imel posteljo široko 160 cm in ugotovil, da je 140 cm ravno dovolj, kar je resnica. Nasprotna izkušnja, ki pa tebi spet nič nekoristi. Ali pa ti?

Marko, mene zanimajo izkušnje tistih samskih, ki se odločajo med najemom in nakupom stanovanja. In pa seevda takih samskih, ki nimajo neke visoke plače, ker tisti si verjetno dosti lažje kupijo večje stanovanje.
Ti kolikor te razuem nisi samski. Torej nisi v taki dilemi.

Ko sem kupoval stanovanje, sem bil samski. Najem zame nikoli ni bil opcija, ker potem raje plačujem ta denar za kredit in bo stanovanje nekoč moje. Seveda moraš bit najprej kreditno sposoben, fajn je tudi, če imaš svoje prihranke ali pomoč staršev pri financiranju.
Ti pa nisi napisala prav veliko o sebi, o svojem razmišljanju, svojih željah, svojih možnostih, strahovih in tako naprej. Težko je svetovat nekomu, ki prej ne pove nič o tem. V tvojem pisanju je zaznati le neodločnost, bojiš se karkoli tvegati, zdi se ti, kot da je vsaka odločitev napačna. Nikoli ne boš vedela, če ne boš poskusila. Bojiš se naredit napako in tak ostajaš na mestu, brez izkušnje. Ne moreš se učit iz izkušenj drugih, ker ima vsak drugačne izkušnje. Lahko najdeš le dodatno zaupanje, ampak na koncu nosiš odgovornost za odločitev sama.

Marko, nakup stanovanja je življenjska odločitev, se ti ne zdi? Razen, če nimaš neke visoke plače, da ti je to ta mal problem.
In iz tvojega odgovora naj sedaj sklepam, da si kupil stanovanje, ko si bil samski in da si kupil, čeprav si bil samski, stanovanje za dva?

nakup stanovanja ni taka življenjska odločitev, kot si večina podalpcev predstavlja. Kupi stanovanje zase, enosobno, tudi postelja 140 cm širine je dovolj velika za seks, razen če nimaš 120 kil. Ko boš našla tipa, se boš s takratnimi problemi ukvarjala takrat. Lahko naletiš na bogatega, pa se boš tem problemov le smejala. Če pa ne, pa lahko stanovanje vedno prodaš in lažje se prodajo manjša kot večja.

Prvo stanovanje sem kupila samo zase, postelja je bila pa vseeno dvojna 🙂 Na kraj pameti mi ni padlo, da bi že vnaprej kupovala za dva, tri, štiri ljudi.

In na nakup stanovanja nisem gledala kot na življenjsko odločitev, saj ga vedno lahko prodaš in kupiš drugega, daš v najem in greš živet drugam, skratka, en nakup ni nič dokončnega. Sploh nočem gledati na to tako, sploh ob znani slovenski folklori, ko ljudje raje umirajo od lakote, kot da bi svoje žulje prodali in zapustili rodno grudo.
Veliko usodnejša je recimo odločitev za otroka, ker tega težko prodaš ali daš v najem, malo manj usodna je poroka/koruzništvo, vendar še vedno bolj kot nakup stanovanja.

Si mi pa simpatična, zelo kompleksna oseba si.

Kupil sem tako, da je dovolj za dva. Dva ne potrebujeta kaj veliko več prostora, kot eden. Lahko pa seveda vedno najdeš kup izgovorov, da se ti ni potrebno odločit. Celo življenje lahko zdržijo ti izgovori. Na koncu se zbudiš pri 60-tih in si še vedno pri starših (če so hudo zdravo živeli), prepričan, da nisi imel pravih možnosti oditi na svoje. Nimam visoke plače.

Ob 770€ plače se meni to zdi zelo pomembna odločitev.

Ni pomembna tvoja plača, pomembno je, da se prilagodiš glede na svoje (finančne) sposobnosti in poiščeš nekaj skromnega in se vprašaš, kaj ti bo tam resnično manjkalo. Problem je, ker želiš nekaj, kar ti trenutno ni dosegljivo.

Nisem brala preostalih postov, ampak mislim da se ubadaš s stvarmi, ki niti približno še niso realni.

Jaz osebno bi kupila 2-sobno stanovanje ali pa vsaj 1,5-sobno in si uredila po svoje. Tudi v primeru 2 sob, imaš eno lahko spalnico (in notri francosko posteljo – za udobje 🙂 v drugi pa imaš dnevno sobo, delovni kotiček, kak gugalni stol, bralni kotiček, ala knjižnica ipd. Pa kake rože, pač naštimaš si čist po svoje. Ko (če) bo kdaj prišel kdo, ki bo postal tvoj partner, s eboš pa takrat odločala, skupaj z njim in vsak zase.

Tudi ne pomeni, da ko imaš nekoga, se moraš po 1 mesecu skup preselit. Tudi, ko/če se bosta, lahko tega še vedno oddajaš in zaslužiš precej več kot s samo prodajo. In nenazadnje, ko (če) se razideta, imaš vedno kam, kamor se lahko vrneš 🙂

Sanjam o princu na belem konju, pa se lahko zdaj smejimo. 🙂
Vseeno je dobro biti malo bolj realen.

Ponavadi se zbližamo s takšno osebo, ki nam je že tako ali tako najbližja po svojih navadah in načinu razmišljanja.

a ne, ne, ne pride tole v poštev. Kaj pa če se onadva razideta, najemna pogodba pa poteče šele čez par mesecev. :-)))))

Sanjam o princu na belem konju, pa se lahko zdaj smejimo. 🙂
Vseeno je dobro biti malo bolj realen.

Ponavadi se zbližamo s takšno osebo, ki nam je že tako ali tako najbližja po svojih navadah in načinu razmišljanja.[/quote]

Robi, a nisi ti princ za svojo princesko?:) Kaj se zdaj podcenjuješ…bodi pošten:).

Sanjam o princu na belem konju, pa se lahko zdaj smejimo. 🙂
Vseeno je dobro biti malo bolj realen.

Ponavadi se zbližamo s takšno osebo, ki nam je že tako ali tako najbližja po svojih navadah in načinu razmišljanja.[/quote]

Robi, a nisi ti princ za svojo princesko?:) Kaj se zdaj podcenjuješ…bodi pošten:).[/quote]
Nisem princ….:)
Rad bi bil zrel, pa zato ne smem biti popoln. 🙂
Ločiti pa se tudi ni varno, ker sem v sosednji temi prebral, da so ločenci takoj razgrabljeni. Pa se bojim, da bi me samske ženske raztrgale…:))))))

Robi:)))

Za moškega presenetljivo odlično razmišljaš:)). Ponavadi smo ženske kao tiste, ki kalkuliramo:)).

Najem? Raje kupi stanovanje po svojih zmožnostih, že zato, da nekam vložiš in da nebi prihranki nehote kopneli. Če najdeš partnerja, ki ima ravno tako nekaj prihranjenega potem prodata in gresta v nekaj večjega. Postelja, ..imela tisto zakonsko, ker tudi jaz v dvoje ne morem dobro spati na istem jogiju. Preveč brcam :). Kot samski mi je bila prevelika, drugemu jogiju je bilo treba brezveze menjat rjuhe. Sedaj pa je ravno prav. Prijateljica je imela 140 cm in sta potem, ko je imela resnega fanta kar hitro kupila večjo. Vsaj malo se pa lahko potrudi, ane? 😉

Kupi, sem se kar nasmejala ob tvojem postu. V bistvu nekak v to smer razmišljam kot ti praviš. Upam, da bodo šle cene kaj dol.

lepo, da še kakšna razmišlja o tem, da bi moški imel kaj oz kaj prinesel k hiši, da zdej ravno ona ne igra mamo in ata že v začetku :))))))